Jedro

Kadar se pravdni postopek začne (kot v tem primeru) na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se kot tožba po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ obravnava predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi oziroma se kot tožba enotno obravnavata ta predlog in dopolnitev tožbe, k vložitvi katere po prejemu spisa pozove pravdno sodišče (ta tožba je tipično nepopolna, ker predlog ne vsebuje predpisanih sestavin tožbe iz 180. člena ZPP; prvi odstavek 108. člena ZPP). Kot tožba (oziroma njen del) se torej ne obravnava pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Prav tako je kot del odgovora na tožbo v takšnem postopku mogoče obravnavati le ugovor zoper sklep o izvršbi, ne pa odgovora na pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Poleg tega trditve pravdnih strank iz pritožbe zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odgovora na to pritožbo v kasnejši pravdi niso upoštevne zaradi narave in cilja pritožbenega postopka, ki ga sproži upnik zoper razveljavitveni sklep izvršilnega sodišča. Kot je pojasnjeno tudi v sklepu I Ip 1314/2023, ima pritožbeno sodišče v izvršilnem postopku pooblastilo le za presojo (ne)obrazloženosti ugovora. Z rešitvijo tega vprašanja se torej pritožba in odgovor nanjo v tistem pritožbenem postopku izčrpata, vrsta nadaljnjega postopka pa je odvisna od odločitve pritožbenega sodišča, bodisi izvršilni bodisi pravdni postopek. Vložena sta namreč v stranskem, z vidika pravdnega postopka ločenem pritožbenem postopku, ki je namenjen samo preverjanju pravilnosti odločitve o tem, ali ugovor zoper sklep o izvršbi ustreza zahtevi po obrazloženosti v smislu prvega in drugega odstavka 61. člena ZIZ, ne pa širjenju trditvene podlage iz predloga za izvršbo oziroma dopolnitve tožbe in iz ugovora zoper sklep o izvršbi, katerih cilj je utemeljevanje oziroma oporekanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, naj toženec tožnici plača 3660 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2023 dalje (o tožničinem zahtevku za povrnitev pravdnih stroškov z zadnje strani dopolnitve tožbe ni odločilo).

2.Tožnica je zoper sodbo iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo in priglasila pritožbene stroške.

3.Toženec je na pritožbo odgovoril in nasprotoval tožničinim pritožbenim navedbam.

4.Ta spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

5.Pritožba je utemeljena.

6.V tej zadevi je pred pravdo tekel izvršilni postopek, in sicer na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožničinega računa št. ... za izdelavo letnega poročila za leto 2022 v višini 3660 EUR. Izdan je bil sklep o izvršbi VL 67358/2023-2 z dne 19. 9. 2023, zaradi toženčevega ugovora pa razveljavljen s sklepom VL 67358/2023-6 z dne 10. 10. 2023. Zoper sklep z dne 10. 10. 2023 je tožnica vložila pritožbo z dne 23. 10. 2023, na katero je toženec odgovoril. Pritožba je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1314/2023 z dne 28. 11. 2023 zavrnjena, zadeva pa odstopljena prvostopenjskemu sodišču. To je dne 12. 1. 2024 tožnico pozvalo k dopolnitvi tožbe. Na pravilno vročeno dopolnitev tožbe z dne 1. 2. 2024 toženec ni odgovoril v zakonskem roku, po njegovem poteku pa je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijano sodbo.

7.V njej je izrecno pojasnilo, da je upoštevalo (tožničine navedbe iz dopolnitve tožbe z dne 1. 2. 2024 in iz pritožbe zoper razveljavitveni sklep z dne 23. 1. 2023 ter) toženčeve navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 28. 9. 2023 in iz odgovora na pritožbo z dne 13. 11. 2023 (prim. 4. točko obrazložitve), tožnica pa v zdaj obravnavani pritožbi uveljavlja, da se na toženčeve navedbe iz pravkar navedenega odgovora ne bi smelo opreti. Trdi, da ji ta toženčev odgovor na pritožbo nikoli ni bil vročen in da na navedbe iz njega ni imela možnosti odgovoriti. V dopolnitvi tožbe je zato navajala zgolj dejstva in dokaze, s katerimi je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek, tj. zahtevek za plačilo računa št. ... z dne 28. 2. 2023, ki je zapadel v plačilo 30. 3. 2023 v višini 3660 EUR, katerega izterjavo je predhodno uveljavljala v izvršilnem postopku, in sicer

v obsegu prerekanih toženčevih trditev, kot izhajajo iz ugovora zoper sklep o izvršbi

. Prvostopenjskemu sodišču zato očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je to po njenem mnenju neutemeljeno poseglo v načelo kontradiktornosti in njeno pravico do izjave.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožba (tožnice oziroma "upnika" zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL VL 67358/2023) z dne 23. 10. 2023 skupaj s pozivom za odgovor na pritožbo tožencu ("dolžniku") vročena 6. 11. 2023, da pa kasneje njegov odgovor na pritožbo z dne 10. 11. 2023 skupaj s priloženimi dokazi res ni bil vročen tožnici (prim. odredbo na r. št. 14 spisa). Prav tako ugotavlja, da tisti odgovor tožnici ni bil vročen niti skupaj z vročitvijo sklepa VSL I Ip 1314/2023 z dne 28. 11. 2023 niti z vročitvijo izpodbijane sodbe, kot pravilno izpostavlja pritožba. Na toženčeve trditve iz navedene vloge se prvostopenjsko sodišče že zato ne bi smelo opreti.

9.Na toženčeve trditve iz odgovora na pritožbo z dne 13. 11. 2023 pa se po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče ne bi smelo opreti tudi sicer. Prav tako po stališču pritožbenega sodišča ne bi smelo upoštevati tožničinih trditev iz pritožbe zoper razveljavitveni sklep z dne 23. 1. 2023. Kadar se pravdni postopek začne (kot v tem primeru) na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se kot tožba po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnava predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi oziroma se kot tožba enotno obravnavata ta predlog in dopolnitev tožbe, k vložitvi katere po prejemu spisa pozove pravdno sodišče (ta tožba je tipično nepopolna, ker predlog ne vsebuje predpisanih sestavin tožbe iz 180. člena ZPP; prvi odstavek 108. člena ZPP). Kot tožba (oziroma njen del) se torej ne obravnava pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Prav tako je kot del odgovora na tožbo v takšnem postopku mogoče obravnavati le ugovor zoper sklep o izvršbi, ne pa odgovora na pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Poleg tega trditve pravdnih strank iz pritožbe zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi (prim. VL 67358/2023 z dne z dne 10. 10. 2023 na list. št. 59) in odgovora na to pritožbo v kasnejši pravdi niso upoštevne zaradi narave in cilja pritožbenega postopka, ki ga sproži upnik zoper razveljavitveni sklep izvršilnega sodišča. Kot je pojasnjeno tudi v zgoraj navedenem sklepu I Ip 1314/2023, ima pritožbeno sodišče v izvršilnem postopku pooblastilo le za presojo (ne)obrazloženosti ugovora. Z rešitvijo tega vprašanja se torej pritožba in odgovor nanjo v tistem pritožbenem postopku izčrpata, vrsta nadaljnjega postopka pa je odvisna od odločitve pritožbenega sodišča, bodisi izvršilni bodisi pravdni postopek. Vložena sta namreč v stranskem, z vidika pravdnega postopka ločenem pritožbenem postopku, ki je namenjen samo preverjanju pravilnosti odločitve o tem, ali ugovor zoper sklep o izvršbi ustreza zahtevi po obrazloženosti v smislu prvega in drugega odstavka 61. člena ZIZ, ne pa širjenju trditvene podlage iz predloga za izvršbo oziroma dopolnitve tožbe in iz ugovora zoper sklep o izvršbi, katerih cilj je utemeljevanje oziroma oporekanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Četudi obstajajo tudi drugačne odločbe tega pritožbenega sodišča, pa je bistveno enako kot danes Višje sodišče v Ljubljani razsodilo v (sicer še neobjavljenem) sodbi in sklepu II Cpg 232/2024 z dne 13. 6. 2024 (gl. 9. točko obrazložitve).

10.Ker se je torej prvostopenjsko sodišče oprlo na navedbe iz vlog, ki v pravdi niso upoštevne, je z izpodbijano sodbo preseglo tako toženčevo kot tudi tožničino trditveno podlago, zaradi česar je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Sodbo je zato moralo razveljaviti že na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišče v novo sojenje. O vsebinski pravilnosti odločitve, ki ji tožnica oporeka v nadaljevanju svoje pritožbe, namreč ne sme soditi - kot že obrazloženo, prvostopenjsko sodišče se je v prvem sojenju oprlo na trditve in dokaze iz vlog, na katere se ne bi smelo. V novem sojenju mora zato pri sprejemanju odločitve upoštevati samo tožničine trditve in dokaze iz predloga za izvršbo in dopolnitve tožbe ter toženčeve trditve in dokaze iz ugovora zoper sklep o izvršbi.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/1, 180, 339, 339/2, 339/2-8 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.