Jedro

Ker je bila pogodba razvezana, je sodišče prve stopnje tožnikovemu kondikcijskemu zahtevku za vrnitev plačanega na podlagi odpadle pravne podlage pravilno ugodilo (103. in 111. člen OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 102157/2013 z dne 20. 6. 2013 v prvem in tretjem odstavku vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 20.464,84 EUR in obresti v višini 6% letno od zneska 6.400,00 EUR od 13. 1. 2012 do 16. 6. 2013, obresti v višini 6% letno od zneska 5.740,00 EUR od 10. 12. 2011 do 16. 6. 2013, obresti v višini 6% letno od zneska 4.508,00 EUR od 22. 11. 2011 do 16. 6. 2013, obresti v višini 6% letno od zneska 3.500,00 EUR od 7. 11. 2011 do 16. 6. 2013, obresti v višini 6% letno od zneska 100,00 EUR od 30. 11. 2011 do 16. 6. 2013, zakonske zamudne obresti od zneska 20.248,00 EUR od 17. 6. 2013 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 216,84 EUR od 17.7. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Zahtevek za plačilo višjih obresti je zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.156,93 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec prvenstveno izpostavlja, da je bil tožnikov predlog za izvršbo pomanjkljiv, saj je bil vložen na podlagi listine, ki po 23. členu ZIZ ni opredeljena kot verodostojna listina, to je na podlagi lastnoročnih zapisov tožene stranke, ki v ničemer ne izpolnjujejo pogoja verodostojne listine. Do navedenega pa se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo, niti ni podalo nikakršnih razlogov, zakaj navedene listine šteje za verodostojne listine, ki predstavljajo temelj izreka napadene sodbe, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je s strani tožnika predložene listine štelo kot verodostojne listine, predstavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, ne le formalne pomanjkljivosti, ki bi jo bilo mogoče odpraviti. Materialnopravno pomanjkljivega predloga za izvršbo pa ni mogoče sanirati niti z uporabo 108. člena ZPP. Toženec meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je kljub toženčevi prošnji za preložitev naroka dne 20. 10. 2015 opravilo narok in štelo, da njegova odsotnost ni bila opravičljiva. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavzelo stališče, da zgolj eden od objektov, za katere naj bi tožena stranka priskrbela in izdelala PGD projekt, dejansko stoji na javnem dobru in da je bila bistvena sestavina dogovora med strankama pravočasnost izdelave projekta, ker naj bi tožnik konkuriral na javnem razpisu za pridobitev evropskih sredstev, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako je sodišče na drugem mestu ugotovilo, da več objektov stoji na javnem dobru in so si tako razlogi napadene sodbe v nasprotju. Izpostaviti je tudi, da tožnik ni podal nobenih dokazov za trditve o prijavi oziroma neizbranosti za evropska sredstva. Tudi sicer ni pravilno naziranje sodišča, da je tožeča stranka sama odgovorna za morebitne posledice izdelave projekta in da je tožnik sam odgovoren za svojo investicijo. Toženec je bil dejansko obvezan storiti vse, da tožnik pridobi potrebno dokumentacijo, kar je tudi storil. Poleg tega tožnik ni podal nobenih dokazov za trditve o prijavi oziroma o neizbranosti za evropska sredstva. Razlogi o odločilnem dejstvu, koliko je objektov, ki naj bi stali na javnem dobru, so si v nasprotju. Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov o nastanku škode tožniku.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena navedba, s katero toženec izpodbija obstoj pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, češ da predložene listine niso izpolnjevale pogojev za izdajo verodostojne listine, nima odločilnega pomena. Z razveljavitvijo sklepa o izvršbi je namreč izvršilni postopek prešel v pravdnega, za katerega veljajo drugačna načela kot za izvršilni in v katerem ima verodostojna listina zgolj tako dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, sodišče pa jo presoja po načelu proste presoje dokazov (7. in 212. člen ZPP). Zato pritožbena navedba o tem, ali predložene listine izpolnjujejo pogoje za verodostojno listino, za presojo utemeljenosti zahtevka ni relevantna. Da se sodišče prve stopnje do navedenih listin tožnika, ki jih je priložil k predlogu za izvršbo, ni opredelilo, pa ne drži (15. točka obrazložitve), pri čemer prejema zneskov, navedenih na listinah v prilogah (A1 do A5), toženec v postopku sploh ni prerekal. Zato očitka o zagrešeni kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista utemeljena.

6. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ga toženec uveljavlja v zvezi s preložitvijo naroka 20. 10. 2015, saj toženec upravičenih razlogov za preložitev naroka iz 115. člena ZPP ni izkazal, na posledice izostanka z naroka pa je bil v vabilu na narok poučen.

7. V obravnavani zadevi, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, s katero se je toženec zavezal za tožnika izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD) za dve strojni lopi, dva hleva, gnojišče in zunanjo ureditev za ceno 17.800,00 EUR plus DDV. Rok za izdelavo projekta je bil najprej določen do konca maja 2012, nato pa podaljšan do 31. 12. 2012. Tožnik je pred vložitvijo tožbe tožencu poslal tudi opomin 3. 4. 2013. Toženec v postopku ni trdil, da je dokumentacijo pred vložitvijo tožbe predal tožniku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da toženec svoje obveznosti po sklenjeni podjemni pogodbi ni izpolnil. Pritožbena navedba, ki ugotovljeno dejansko stanje izpodbija, češ da je toženec storil vse potrebno za pridobitev potrebne dokumentacije, tako ni utemeljena. Zato je tožnik od pogodbe po poteku dodatnega roka za izpolnitev utemeljeno odstopil. Ker je bila pogodba razvezana, je sodišče prve stopnje tožnikovemu kondikcijskemu zahtevku za vrnitev plačanega na podlagi odpadle pravne podlage pravilno ugodilo (103. in 111. člen OZ).

8. Toženčeve pritožbene navedbe, ki jih je uveljavljal tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje, o tem, da je več objektov, za katere naj bi izdelal projekt, stalo na javnem dobru, ki ni bilo v lasti tožnika, na toženčevo dolžnost izpolnitve svoje obveznosti po sklenjeni podjemni pogodbi ne vplivajo, kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v 11., 12. in 13. točki obrazložitve. Tožnik je namreč po tem, ko ga je toženec z zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnin seznanil, vztrajal, naj nadaljuje s postopkom izdelave projektne dokumentacije (toženčeva vloga z dne 5. 6. 2015). Zato pritožbene navedbe o tem, koliko objektov je stalo na javnem dobru, za odločitev o utemeljenosti zahtevka niso relevantne. Tudi sicer pa velja, da v primeru, če naročnik vztraja pri pomanjkljivem naročilu, čeprav ga je podjemnik na to opozoril, mora podjemnik posle opraviti po takem (pomanjkljivem) naročilu (drugi odstavek 625. člena OZ). Prav tako so nerelevantne navedbe o tem, da tožnik ni podal dokazov za trditve o prijavi projekta za evropska sredstva in nastanku škode zaradi neizbranosti, saj tožnik ne vtožuje plačila odškodnine zaradi neizdelave projektne dokumentacije, temveč uveljavlja kondikcijski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe s strani toženca na podlagi drugega odstavka 111. člena OZ.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem obsodilnem delu (I. in III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).