Jedro

Okoliščine iz 14. točke 7. člena ZVPNPP so izpolnjene že zgolj s tem, da podjetje spodbuja piramidni sistem pospeševanja prodaje in ni potrebno, da koga sili k taki prodaji. V tej zadevi je bilo spodbujanje piramidnega sistema pospeševanja prodaje tako, da se je potrošnik nadejal plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožeči stranki prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse piramidnega sistema pospeševanja prodaje zlatega, srebrnega in bronastega paketa, pri katerem se potrošnik nadeja plačila nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel novega potrošnika, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelka, kar bi lahko povzročilo oškodovanje potrošnikov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je pri tožeči stranki opravil dva inšpekcijska pregleda. Pri inšpekcijskem pregledu spletnih strani z dne 3. 12. 2007 je ugotovil, da tožeča stranka omogoča posameznikom nakup bronastega paketa v vrednosti 220 EUR, srebrnega v vrednosti 300 EUR in zlatega paketa v vrednosti 450 EUR, in sicer preko e-gold računa. Vsak paket predstavlja dobroimetje v zlatu. Z nakupom določenega paketa in ob pridobitvi dveh novih kupcev paketov, se posamezniku aktivira njegovo „podjetje ali binarni sistem“, hkrati pa se mu s pridobivanjem novih kupcev povečuje „dobroimetje v zlatu“. Velikost zaslužka je odvisna od števila kupcev paketa in od vrste paketov. Iz sheme binarnega sistema posameznega paketa je razvidno, da je za povečanje dobroimetja v zlatu potreben uravnotežen binarni sistem, da se na določeno število prodanih paketov le-to poveča za določeno težo zlata, izraženo v gramih in obračunanega v USD ter da se izplačilo izvede na konto. Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo je na podlagi predložene dokumentacije analiziral opisano dejavnost in ugotovil, da gre za binarni verižni sistem, ki je zasnovan tako, da se posameznik ob nakupu zlatega, srebrnega oziroma bronastega paketa vključi v navedeni sistem. S tem pridobi določeno dobroimetje v elektronskem zlatu in možnost, da pod seboj tvori verigo novih članov, na podlagi katerih se mu dobroimetje v zlatu povečuje. Povečanje dobroimetja v zlatu je odvisno od števila novo pridobljenih članov v verigi in velikosti njihovega nakupa paketa, pri čemer mora biti veriga uravnotežena minimalno v razmerju 1:3. V obdobju od 1. 12. 2007 do 15. 1. 2008 je tožeča stranka sklenila 5 kupoprodajnih pogodb zlatih paketov in 3 kupoprodajne pogodbe o nakupu srebrnih paketov. Z vidika posameznika, ki se vključi v navedeni sistem, je nedvoumno, da se ta odloči za vplačilo določenega zneska oziroma nakupa izbranega paketa, ker pričakuje povečanje dobroimetja v zlatu oziroma kasneje denarnih sredstev od tistih udeležencev oziroma kupcev paketov, ki se bodo vključili v navedeni sistem pod njim. Posameznik je torej zainteresiran, da pridobi nove stranke oziroma kupce navedenih paketov v verigi pod seboj. Če kateremukoli, ki ga je posameznik vključil v sistem, ne uspe pridobiti novih strank oziroma kupcev paketov, se veriga prekine in pričakovanih dobičkov v tej verigi ni več. Denarna veriga se zaključi, ko zmanjka novih strank oziroma kupcev paketov. Iz opisanega izhaja, da gre pri tem sistemu za zavajajočo poslovno prakso po 14. točki 7. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS št. 53/07, v nadaljevanju ZVPNPP), ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno, če podjetje ustanovi, vodi, vzpodbuja piramidni sistem prodaje, pri katerem se potrošnik nadeja plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov. Prvostopenjski organ ugotavlja, da ima omenjena praksa lahko za posledico oškodovanje potrošnikov, saj se veriga prekine in pričakovanih dobičkov v tej verigi ni več, v primeru, če kateremukoli, ki ga je posameznik vključil v sistem, ne uspe pridobiti novih strank oziroma kupcev paketov. Denarna veriga se zaključi, ko zmanjka novih strank oziroma kupcev paketov. To pa lahko povzroči oškodovanje potrošnikov, ki so vstopili v sistem.

Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je gospodarska družba, ki se ukvarja predvsem z elektronskim poslovanjem z zlatom. Pri tem ponuja tri različne pakete, in sicer zlati paket, ki predstavlja 15 g zlata, srebrni paket s 7 g zlata in bronasti paket s 3 g zlata. Ob izdaji odločbe je cena paketov znašala 450, 300 oziroma 220 EUR. Zlato je plemenita kovina, ki igra veliko vlogo pri zagotavljanju stabilnosti valut gospodarstev različnih držav. Kot univerzalno sprejeta valuta državam služi kot zaščita pred inflacijo, saj zagotavlja ohranjanje vrednosti gospodarstva ter s tem tudi valutno varnost. Obstaja borza zlata, na kateri se trguje predvsem z nepredelanim zlatom. Naložba v zlato predstavlja kapitalsko investicijo, podobno kot investicija v vrednostne papirje. Naložba v zlato prinaša izredno velike donose. V zadnjih petih letih se je vrednost zlata povečala za več kot 100%, kar kaže na izredno naložbeno vrednost zlata, še posebej ob upoštevanju, da v Republiki Sloveniji naložbe v zlato niso obdavčene. Dejavnost tožeče stranke je v tem, da kupcem z nakupom navedenih paketov omogoči vstop na borzo trga z zlatom, saj posameznik pridobi dobroimetje v zlatu v višini vplačanega denarnega zneska pri gospodarski družbi A., kjer se zlato nahaja v fizični obliki oziroma v zlatih palicah. Ko posameznik vplača paket, ga ne prejme v fizični obliki, ampak se mu na računu podjetja A. zavede dobroimetje v zlatu. V kolikor se kasneje odloči za prodajo zlata, se mu izplača vrednost zlata v trenutku prodaje ali pa se mu izroči zlato v fizični obliki. Tožeča stranka kupca ne zavezuje k nobenemu dejanju oziroma k širjenju kroga potrošnikov, temveč mu ponuja zgolj možnost, da tudi sam pospešuje prodajo paketov ter si s tem še dodatno povečuje dobroimetje zlata na svojem računu. Če pa se kupec za to ne odloči, mu pripada zgolj dobiček, ki ga prinaša rast vrednosti zlata na svetovnih trgih. Posameznik se torej za nakup paketov odloči predvsem zaradi želje po investiranju svojega denarja v dobičkonosno naložbo, ne pa zaradi želje po pridobivanju novih strank. Prodaja paketov novim strankam je le postranska korist, ki jo kupec paketa lahko izkoristi, nikakor pa do tega ni obvezan. Tožeča stranka je na navedene okoliščine opozarjala že pred izdajo obeh odločb, vendar se nobeden od organov do njenih navedb ni opredelil. Tožena stranka se je osredotočila zgolj na to, da naj bi šlo v konkretnem primeru za piramidalni sistem prodaje ter že zgolj na podlagi tega zaključila, da gre za zavajajočo poslovno prakso, ki naj bi povzročala oškodovanje potrošnikov. Razen tega mrežni marketing v Sloveniji ni prepovedan, temveč predstavlja ustaljen način poslovanja podjetij tako pri nas kot tudi drugod po svetu. Do oškodovanja potrošnikov ne pride, če kateri izmed posameznikov ni sposoben pridobiti novih kupcev. Potrošnik, ki ni pridobil novih kupcev, ni v ničemer oškodovan, saj je v celoti prejel tisto, za kar je tudi plačal, res pa je, da če ne pripelje novih kupcev, nima možnosti pridobitve dodatnega zaslužka. Vrednost paketov, ki jih tožeča stranka prodaja, ni fiksna, temveč je odvisna od gibanja zlata na svetovnih borzah in se dnevno spreminja. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče razpiše glavno obravnavo, na kateri naj zasliši prokuristko tožeče stranke B.B., ki bo znala podrobno izpovedati o načinu poslovanja tožeče stranke kot tudi o poslovanju družbe A. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravi. S predložitvijo stroškovnika smiselno predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZVPNPP v 7. členu našteva, katere poslovne prakse se štejejo za zavajajoče. V 14. točki 7. člena je določeno, da je zavajajoča poslovna praksa tudi, če podjetje ustanovi, vodi ali spodbuja piramidni sistem pospeševanja prodaje, po katerem se potrošnik nadeja plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov. V obravnavanem primeru je bilo pri inšpekcijskem pregledu tožeče stranke ugotovljeno, da je tožeča stranka poleg tega, da je omogočala posameznikom nakupe posameznih paketov zlata, tudi navedla, da se z nakupom določenega paketa in ob pridobitvi dveh novih kupcev pri posamezniku aktivira njegovo podjetje ali binarni sistem in da se mu hkrati s pridobivanjem novih kupcev povečuje dobroiemtje v zlatu. V tem primeru pa gre tudi po mnenju sodišča za spodbujanje piramidnega sistema pospeševanja prodaje in so s tem nastopile vse pravno-relevantne okoliščine, na podlagi katerih je upravni organ zaradi obstoja okoliščin iz 14. točke 7. člena ZVPNPP izdal izpodbijano odločbo.

Tožbene navedbe o tem, da je zlato plemenita kovina, ki ščiti pred inflacijo in ohranja vrednost gospodarstva ter da prinaša velike donose, so za ta postopek irelevantne. Prvostopenjski organ namreč očita tožeči stranki, da je spodbujala piramidni sistem pospeševanja prodaje. V obravnavni zadevi po mnenju sodišča ni sporno to, da je tožeča stranka omogočala nakup zlata, temveč to, da je hkrati spodbujala piramidni sistem pospeševanja prodaje, ki se je kazal v tem, da je kupce spodbujala, naj pridobijo nove kupce, da se jim bo s tem vrednost investicije povečala. Glede tožbene navedbe, da tožeča stranka ni zavezovala nikogar k dejanju oziroma širjenju kroga potrošnikov, sodišče ugotavlja, da so okoliščine iz 14. točke 7. člena ZVPNPP izpolnjene že zgolj s tem, da podjetje spodbuja piramidni sistem pospeševanja prodaje in ni potrebno, da koga sili k taki prodaji. V tej zadevi je po mnenju sodišča sporno vprašanje, ali je glede na določilo 14. točke 7. člena bilo spodbujanje piramidnega sistema pospeševanja prodaje tako, da se je potrošnik nadejal plačila ali nagrade predvsem zato, ker je v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov. Sodišče na podlagi vpogleda v upravni spis ugotavlja, da so se potrošniki nadejali plačila ali nagrade predvsem zaradi uvedbe novih potrošnikov. Po ugotovitvah sodišča to izhaja iz upravnega spisa, konkretno iz kopije spletne strani tožeče stranke, kjer je navedeno, da si z najnaprednejšim podpornim sistemom, katero deluje na podlagi binarnega sistema, lahko vsak kupec v roku 12 mesecev zagotovi svojo finančno neodvisnost in možnost, da svoje podjetje razvije v najdonosnejše podjetje na mednarodnih tržiščih. Velikost zaslužka je odvisna od količine kupcev in vrste paketa. Nadalje je na spletni strani navedeno, da je pogoj, da se kupcu aktivira njegovo podjetje oziroma binarni sistem in s tem posredno povečevanje njegovega dobroimetja, da pridobi dva nova kupca različnih paketov. Ob takem besedilu se bo tudi po mnenju sodišča potrošnik nedvomno nadejal plačila ali nagrade predvsem zato, ker naj bi v sistem uvedel nove potrošnike, ne pa toliko zaradi prodaje ali uporabe izdelkov. Sodišče torej meni, da predvsem zaradi načina reklamiranja svoje dejavnosti tožeča stranka spodbuja način prodaje, kot je opredeljen v 14. točki 7. člena ZVPNPP.

Sodišče je odločilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, dalje ZUS-1). V tej zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je predlagala tožeča stranka, saj je ocenilo, da so vsi bistveni dokazi v upravnem spisu in da predlagani dokazi niso pomembni za odločitev (2. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, zato sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka.