Jedro

Terjatve priznane v sodni poravnavi ni mogoče valorizirati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo 26.452,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1991 dalje. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi sodišča druge in prve stopnje tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa ju razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji ponavlja, da je vložil v adaptacijo hiše vse svoje prihranke, v višini 50.000,00 ATS, ki jih je zaslužil z delom v Avstriji, povrnjenih pa je dobil le 100,00 ATS. Toženec je dolg priznal, vrnil pa je le nominalni znesek. Toženec je tožnika kot brata prosil, da naj počaka z izterjavo. Tožnik meni, da je bil izigran. Revident se nadalje ne strinja s stališčem drugostopenjskega sodišča, po katerem v tej pravdi ni pomembno, ali tožnik meni, da je bil toženec obogaten.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta tožnik in A dne 27.5.1976 pred občinskim sodiščem v Mariboru pod opr.št. Rnp 146/76 sklenila sodno poravnavo, s katero sta opravila tudi medsebojni obračun gradbenih stroškov. Sedaj pokojna A je priznala terjatev tožnika iz tega naslova v znesku takratnih 35.000,00 din (sedaj 3,5 SIT), ki je glede na dogovor zapadla ob smrti A. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah po presoji revizijskega sodišča ni nepravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je tožnikova terjatev glede obračuna gradbenih stroškov postala čista denarna terjatev. Zato je ni mogoče valorizirati (394.čl.ZOR) na način, ki ga v tem postopku predlaga tožnik (indeks podražitve gradbenih del).

Vprašanji, zakaj tožnik terjatve, ki je zapadla že 19.11.1979 (takrat je po tožbenih trditvah A umrla) doslej ni sodno uveljavljal in koliko je zato prikrajšan, na drugačno odločitev ob povedanem ne moreta vplivati.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).