Jedro

Inšpekcijski organ se v postopku do tožnikovih pripomb, da je šlo za pomoto v številkah parcele v Pogodbi, ni posebej opredeljeval, čeprav je tožnik predložil Pogodbo s prilogami in zatrjeval, da sta bila sporna objekta predmet Pogodbe in da sta na tem mestu že od leta 2006. Inšpekcijski organ ni raziskal okoliščine, ali gre za pomoto v številkah, čeprav je bila Pogodba v letu 2007 sklenjena prav z namenom, da se uredijo določena vprašanja v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih, s postavitvijo objektov in naprav brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa MOL ter določitvijo pogojev in načina oglaševanja v skladu z veljavno zakonodajo v prehodnem obdobju, do sprejema občinskega prostorskega načrta (1. člen Pogodbe). Navedeno pa je po presoji sodišča relevantno, saj so se v skladu s Pogodbo reklamni panoji iz Seznama glede na novo sprejeti OPN MOL ID razdelili na dve skupini - na reklamen panoje, ki so skladni s 60. členom OPN MOL ID in za katere je bilo tako v skladu s Pogodbo kot tudi v okviru potrditve prostorskega akta že pridobljeno soglasje oziroma dovoljenje in na reklamne panoje, ki niso skladni s 60. členom OPN MOL ID, ki pa zaradi pridobljenih soglasij in dovoljenj v skladu s Pogodbo izpolnjuje kriterije iz 104. člena OPN MOL ID.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Inšpektorat Mestne občine Ljubljana, 061-636/2016-10 z dne 28. 9. 2016, se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestni, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je inšpektorica Inšpektorata Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju tudi inšpekcijski organ) na podlagi 20. člena Odloka o oglaševanju po uradni dolžnosti tožniku odredila odstranitev dveh objektov za oglaševanje in sicer dveh velikih tabel, ki sta nameščeni na javnem mestu, in sicer na obcestni zelenici ob pločniku kategorizirane občinske ceste LZ, odsek 212273, v neposredni bližini objekta na naslovu ..., na zemljišču parc. št. 1653/15 k.o. ..., v lasti Mestne občine Ljubljana, saj za navedeno postavitev tožnik nima dovoljenja Mestne občine Ljubljana, kot to določa Odlok o oglaševanju (točka 1 izreka). Rok za izvršitev je 15 dni od vročitve odločbe (točka 2 izreka). Tožnik je dolžan o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti Inšpektorat mestne uprave Mestne občine Ljubljana (točka 3 izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 4 izreka). O morebitnih stroških postopka bo izdan poseben sklep (točka 5 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je prvostopenjski organ pri tožniku po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski postopek v zadevi postavitve dveh objektov za oglaševanje in sicer dveh velikih tabel na javnem mestu, na zemljišču parc. št.1653/15 k.o. ... ki je v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Gre za dva objekta za oglaševanje (v nadaljevanju tudi sporna objekta), ki sta v interni evidenci organa prve stopnje označena z identifikacijskima številkama ID 15339 in ID 15338, ki sta nameščena na obcestni zelenici ob pločniku kategorizirane občinske ceste, LZ, odsek 212273 v neposredni bližini objekta na naslovu Cesta Ljubljanske brigade 17, Ljubljana, na zemljišču parc. št. 1653/15 k.o. ..., ki je v lasti MOL. Tožnik se z ugotovljenim stanjem v postopku ni strinjal ter je navajal, da sta sporna objekta nameščena skladno z določili OPN MOL ID in da sta bila nameščena na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih 329-124/2007-1 z dne 23. 10. 2017 (v nadaljevanju tudi Pogodba). Tožnik je navajal, da sta sporna objekta nameščena skladno z določili vseh, v času postavitve veljavnih predpisov, in da ustrezata namestitvi, ki je v Pogodbi zavedena za parc. št. 1653/46 in 1653/53, obe k.o. ... Dejstvo, da parcela 1653/15 k.o. ... v Pogodbi ni navedena, tožnik pojasnjuje, da gre dejansko za lokacijo, ki je v Pogodbi označena pod zaporednimi številkami 175, 176, 177 in 178 in glasi na parc. št. 1653/46 in 1653/53, obe k.o. ..., ki sta v zasebni lasti. Tožnik je v postopku predložil Pogodbo in kopijo Seznamov objektov in naprav za oglaševanje, kot njen sestavni del ter kopijo lokacijske informacije in prometnega soglasja.

2. Inšpekcijski organ ni upošteval tožnikovih pripomb. Ugotavlja, da sta sporna objekta nesporno postavljena na parc. št. 1653/15 k.o. ..., kar izhaja iz uradnih evidenc in sta v lasti MOL. Iz predložene Pogodbe izhaja, da predmetna lokacija ni na seznamu objektov za oglaševanje, niti ni skladna z določili OPM MOL ID, zato ni sledil tožniku, da ima namestitev spornih objektov s strani MOL pridobljena vsa potrebna soglasja in da sta postavljena skladno z določili OPN MOL ID. Tožnikove navedbe glede plačevanja takse za oglaševanje inšpekcijski organ upošteval, pa tudi sicer plačevanje občinske takse za oglaševanje ne pomeni, da ima zavezanec s tem že dovoljenje za postavitev objekta. V predmetni zadevi gre za javno površino (1.5.1. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Slednje določa tudi Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljane - Izvedbenih del s prilogami (OPN MOL ID), ki skladno z 2. členom Odloka o oglaševanju opredeljuje vrste ter lokacije oziroma območja za postavitev objektov za oglaševanje. Tožnik je sklenil Pogodbo z MOL za oglaševanje na javnih mestih za čas do uveljavitve Občinskega prostorskega načrta in Odloka o občinskih taksah, kar izhaja iz 10. člena Pogodbe z dne 23. 10. 2017 ter navaja, da je bil OPN MOL ID sprejet 5. 7. 2010 ter objavljen v Uradnem listu RS, št. 78 z dne 8. 10. 2010 in pričel veljati 15 dni po objavi. Lokacija oziroma zemljišče parcela št. 1653/15 k.o. ..., na kateri stojita obravnavani veliki tabli v OPN MOL ID ni določena kot območje za oglaševanje. Člen 10 Odloka o oglaševanju (Uradni list RS, št. 78/99, 69/04 in 66/07, v nadaljevanju Odlok/99), ki je veljal v času podpisa Pogodbe, je namreč določal, da je stranka po preteku obdobja, določenega v dovoljenju, v katerem je bila upravičena uporabljati razpisano lokacijo, dolžna odstraniti objekte ali naprave za oglaševanje v najkrajšem možnem roku, ki ne sme biti daljši kot 30 dni. Sedaj veljavni Odlok o oglaševanju v 20. členu predpisuje, da nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je predpisana globa, opravlja Inšpektorat Mestne uprave MOL in kolikor ugotovi, da je objekt postavljen na javnem mestu brez dovoljenja odredi takojšnjo odstranitev. Prvostopenjski organ navaja tudi 1. alinejo prvega odstavka 10. člena Odloka o oglaševanju, ki prepoveduje oglaševanje brez dovoljenja in 32. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) inšpektorja pooblašča, da ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti. Sklepno prvostopenjski organ navaja, da iz predložene dokumentacije izhaja, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo z MOL za oglaševanje na javnih mestih za čas do uveljavitve Občinskega prostorskega načrta in Odloka o občinskih taksah, kar izhaja iz 10. člena Pogodbe z dne 23. 10. 2007, dodatno pa tudi, da objekta za oglaševanje ne stojita na zemljišču parcel v zasebni lasti, temveč na zemljišču parcele št. 1653/15 k.o ..., v lasti MOL. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je bilo z inšpekcijskim nadzorom ugotovljeno, da gre v primeru postavitve dveh velikih tabel ID kot sta navedeni na javnem mestu, na zgoraj navedeni lokaciji na parcelni št. 1653/15 k.o. ... v lasti MOL za postavitev brez dovoljenja MOL, zato je prvostopenjski organ na podlagi določila Odloka o oglaševanju izdala izpodbijano odločbo.

3. Pritožbeni organ se z odločitvijo organa prve stopnje strinja. Pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 1. člen, 1. alineja 10. člena, drugi odstavek 20. člena in 1. alineja 9. člena Odloka o oglaševanju. Pravno pomembna dejstva, ali je objekt za oglaševanje postavljen na javnem mestu in ali je bilo za oglaševanje na tem objektu in s tem za njegovo postavitev pridobljeno dovoljenje po Odloku o oglaševanju, so pravilno ugotovljena. Oba oglaševalska objekta sta postavljena na javnem mestu na par. št. 1653/15 k.o. ..., ki je v lasti MOL, kar izhaja iz zemljiške knjige. Gre za zemljišče, ki je v lasti osebe javnega prava. Pojem javne površine določa ZGO-1 v 1.5.1 točki prvega odstavka 2. člena, ki ga citira. Občina je upravičena pobirati komunalno takso, kot občinsko takso iz 9. člena Zakona o financiranju občin (v nadaljevanju ZFO-1). V postopku je nesporno ugotovljeno, da sta oba sporna objekta postavljena na parc. št. 1653/15 k.o. ... v lasti MOL in da zemljišče s parc. št. 1653/15 k.o. ... v OPN MOL ID ni določeno kot območje za oglaševanje. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da gre v obravnavanem primeru za pridobljene pravice, inšpekcijski organ navaja, da iz Pogodbe in priloge izhaja, da lokacija spornih objektov za oglaševanje ni na Seznamu iz priloge k Pogodbi in da dovoljenje za oglaševanje ni bilo izdano, tožnik pa tudi ne zatrjuje, da je vložil vlogo za pridobitev dovoljenja niti, da je vložil vlogo za popravo pomote v Pogodbi. Tudi če bi bilo dovoljenje izdano in bi nastopile spremenjene okoliščine po samem zakonu, pravica preneha. Odlok o oglaševanju predpisuje za pridobitev dovoljenja več pogojev in poseben postopek, česar ne more nadomestiti izjava tožnika, da sporna objekta na istem mestu stojita že od leta 2006 in da do sedaj nista bila sporna.

4. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev. Tožbo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik navaja, da so bila na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerji v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih št. 19 PO/2007 z dne 23. 10. 2007, za lokacije, ki so navedene v njeni prilogi, dana vsa potrebna soglasja oziroma dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo, kar izhaja iz samega besedila Pogodbe, kakor tudi iz vseh postopkov, ki so vodili v sklenitev Pogodbe in do katerih je prišlo po sklenitvi. Sporna objekta že ves čas povsem pravilno stojita na parc. št. 1653/15 k.o. ..., kljub temu, da to ni zapisano v Pogodbi zaradi tipkarske napake pri zapisu. Od leta 2006 stojita na istem mestu in sta v Pogodbi navedena pod zap. št. 175, 176, 177 in 178. V Pogodbi sta pri navedenih zaporednih številkah sicer napisani parc. št. 1653/46 in 1653/52, obe k.o. ..., ki sta sosednji mejni parceli parcele s parcelno št. 1653/15 k.o. ..., zato je toženka napačno ugotovila dejansko stanje. Predmetna oglaševalska objekta sta bila ob postavitvi skladna s takrat veljavno zakonodajo in za njuno postavitev so bila pridobljena vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Prvostopenjski organ je kršil 155. člen Ustave RS, ko je pri svoji odločitvi uporabil določbe predpisa OPN MOL ID in Odloka o oglaševanju, ki posegata v že nastala dejanska stanja, naknadno in spreminjajoče. Oba sporna objekta izpolnjujeta tudi vse kriterije po 104. členu OPN MOL ID, do česar se prvostopenjski organ niti toženka nista opredelila. Tožnik je ves čas redno plačeval tudi vse občinske takse, česar organa nista upoštevala. Tožnik očita tudi kršitev ustavne pravice do pravnega varstva.

5. Potrebno je upoštevati kronološki potek dogajanja v zvezi s spornima objektoma. Pred sklenitvijo Pogodbe je tožnik naslovil številne vloge za izdajo soglasij v skladu z veljavno zakonodajo, toženka pa je zaradi postavitve reklamnih panojev brez ustreznih soglasji izdajala odločbe za njihovo odstranitev, zoper katere je tožnik vložil več tožb na Upravnem sodišču. Do sklenitve Pogodbe je prišlo prav z namenom ureditve odprtih vprašanj, poleg potrebnih soglasij oziroma dovoljenj za reklamne panoje iz Seznama, ki je sestavni del Pogodbe, je bilo urejeno tudi plačilo občinske takse. Pogodba ne vsebuje določil, da bi moral tožnik za reklamne panoje iz v Pogodbi priloženega seznama pridobiti še morebitna dodatna soglasja in dovoljenja (5. člen Pogodbe), zato je tožnik skladno z drugim odstavkom 12. člena Pogodbe po podpisu Pogodbe umaknil vse tožbe. S podpisom Pogodbe so bila pridobljena vsa potrebna soglasja za postavitev reklamnih pogojev, navedenih v Seznamu, ki je kot priloga sestavni del Pogodbe ter tudi reklamna panoja (zap. št. 175, 176, 177 in 178), pri katerih pa je prišlo do tipkarske napake oziroma pomote pri določitvi pravilne parcelne številke. Kolikor to ne bi držalo, MOL ne bi izdajala odločb za plačilo občinskih taks. Sklicuje se na 22. člen Odloka/99, vsebinsko enako določbo pa ima tudi Odlok o oglaševanju iz leta 2011. Po prvem odstavku 11. člena Odloka o oglaševanju je zavezanec za plačilo takse stranka, ki pridobi dovoljenje za oglaševanje iz tega odloka. Taksa za reklamne panoje na podlagi Pogodbe, za katere se je pokazalo, da se z vidika javnega mesta obračunava neutemeljeno, se je prenehala obračunavati šele na podlagi uspešno rešene pritožbe tožnika. Navaja odločbo MOL z dne 11. 7. 2014, kar pa na obstoj že izdanih soglasij nima vpliva. Tožnik in MOL sta se s podpisom Pogodbe strinjala, da so vsi reklamni panoji postavljeni na javnih mestih. V skladu s podpisano Pogodbo so se reklamni panoji iz Seznama, ki je priloga Pogodbe, glede na novo sprejeti OPN MOL ID razdelili na dve skupini - na reklamne panoje, ki so skladni s 60. členom OPN MOL ID in za katere je bilo tako v skladu s Pogodbo, kot tudi v okviru potrditve prostorskega akta že pridobljeno ustrezno soglasje in na reklamne panoje, ki niso skladni s 60. členom OPN MOL ID, ki pa zaradi pridobljenih soglasij in dovoljenj v skladu s Pogodbo izpolnjujejo kriterije iz 104. člena OPN MOL ID, saj so bili postavljeni na podlagi ustreznih dokumentov. Tožnik se ne strinja s toženko, da je prvostopenjski organ razčistil bistvena dejstva. Pritožbeni organ materialnih predpisov, ki so služili kot podlaga, ni uporabil skladno z njihovim namenom in ni spoštoval splošnih načel pravnega reda. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

6. V odgovoru na tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe tožnika. Pravna podlaga za iz izdajo izpodbijane odločbe so 1. člen, prva alineja 10. člena in drugi odstavek 20. člena Odloka o oglaševanju. Pravno pomembna dejstva ali sta sporna objekta postavljena na javnem mestu in ali je bilo pridobljeno dovoljenje po Odloku o oglaševanju, so pravilno ugotovljena. Gre za javno površino, lokacija v OPN MOL ID ni določena kot območje za oglaševanje. V zvezi z zatrjevanji tožnika, da gre v obravnavanem primeru za pridobljen pravice, toženka navaja, da iz Pogodbe in priloge k Pogodbi jasno izhaja, da obravnavani sporni lokaciji objektov za oglaševanje nista na Seznamu priloge k Pogodbi.

7. V pripravljalni vlogi tožnik prereka navedbe toženke, podane v odgovoru na tožbo. Tožnik navaja, da sklicevanje na 1. alinejo 10. člena Odloka o oglaševanju po kateri je prepovedano oglaševanje brez dovoljenja za oglaševanje, ne more biti pravna podlaga za izpodbijano odločbo. Za sporni lokaciji je skladno s Pogodbo tožnik imel za postavitev obeh oglasnih panojev vsa soglasja. Sklicuje se na člena 1 in 12 Pogodbe. V Seznamu je zaradi tipkarske napake sicer zapisana napačna parcelna številka. Vendar pa glede na dejstvo, da predmetna objekta vseskozi od leta 2006 stojita na istem mestu in sicer sta v Pogodbi navedena pod zap. št. 175, 176, 177 in 178 na parc. št. 1653/46 in 1653/52, obe k.o. ..., to nikakor ne bi moglo predstavljati ovire za oglaševanje na spornim oglaševalnih objektih, saj gre za parcele, ki mejijo ena na drugo. Iz stanja v naravi je namreč jasno razvidno, da je prišlo v omenjenem primeru zgolj do tiskarske napake, pri čemer je potrebno v sled navedenega nedvomno upoštevati voljo strank, ki sta jo imeli ob sklenitvi Pogodbe. Zato je nepravilna navedba toženke, da obravnavani sporni lokaciji nista na Seznamu priloge k Pogodbi. Pri tem pa toženka ne pove, kje drugje naj bi se sporna oglaševalska objekta sicer nahaja. Ker gre v konkretnem primeru nedvomno za isto lokacijo in ista reklamna panoja, pri čemer je prišlo do pomote pri določitvi parcelne številke, na kateri oglaševalska objekta stojita, kar glede na obdobje zapisa niti ni nenavadno, bi sodišče moralo ugotoviti resničnost navedb tožnika. Irelevantne za predmetni postopek so navedbe toženke v zvezi s pogoji za predpisovanje občinske takse ter pogoji za pridobitev dovoljenja. Postavitev spornih oglaševalskih objektov je bila namreč skladna s takrat veljavno zakonodajo. Resničnost navedb je tožnik že v tožbi podkrepil s trditvami o rednem plačevanju občinske takse, kar pomeni, da je toženka vse do uveljavitve inšpekcijskega postopka spoštovala Pogodbo z dne 23. 10. 2007. Izpodbijana odločba pa je nepravilna tudi iz razloga, ker je prvostopenjski organ pri svoji odločitvi uporabil predpis, ki posega v že nastala dejanska stanja s tem kršil 155. člen Ustave RS. Trditve toženke v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi, ugotovljenimi v inšpekcijskem postopku, so nepravilne.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporno ali imata sporna oglaševalska objekta, ki stojita na zemljišču parcelna št. 1653/15 k.o. ..., ki je v lasti MOL, dovoljenje MOL, kot to določa Odlok o oglaševanju. Navedeni odlok v 1. členu med drugim določa pogoje in način pridobitve dovoljenja za oglaševanje na javnem mestu, v 2. členu pa določa, da so vrste objektov za oglaševanje ter lokacije oziroma območja za njihovo postavitev določene v Odloku o občinskem prostorskem načrtu MOL - izvedbeni del (OPN MOL ID) in odlokih o podrobnih prostorskih načrtih (v nadaljevanju OPPN). Pogoji za pridobitev dovoljenja za oglaševanje so določeni v 4. členu Odloka o oglaševanju, med drugim tudi, da je lokacija za oglaševanje v skladu z OPN in OPPN (prva alineja). Po 10. členu Odloka o oglaševanju je med drugim prepovedano oglaševati brez dovoljenja za oglaševanje iz tega odloka ali v nasprotju z njim (1. alineja).

10. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da sporna objekta stojita na parc. št. 1653/15 k.o. ..., ki je v lasti MOL. Temu dejstvu, da sporna objekta stojita na navedeni parceli (neposredno) ne ugovarja niti tožnik. Prav tako ni sporno dejstvo, da navedena objekta stojita na tej lokaciji že od leta 2006. Temu dejstvu tudi toženka ne oporeka. V obravnavani zadevi tudi ni sporno, da je bila sklenjena Pogodba med tožnikom in MOL z nazivom: „Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih št. 329-124/2007-1 z dne 23. 10. 2007,“ do sprejema občinskega prostorskega načrta in odloka o občinskih taksah. Iz Seznama, ki je priloga navedene Pogodbe izhaja, da gre za reklamna panoja zaporedne številke 175, 176, 177 in 178, ki so v Seznamu navedene na parc. št. 1653/46 in 1653/53, obe k.o. ... V zadevi tudi ni sporno, da sta navedeni parceli sosednji parceli parcele št. 1653/15 k.o. ..., in da sta v zasebni lasti.

11. Tožnik v tožbi, enako kot v postopku, zatrjuje, da je prišlo do tipkarske napake v Pogodbi glede parcelnih številk 1653/46 in 1653/53, obe k.o. ..., ki sta navedeni v Pogodbi in da sporna objekta že od leta 2006 stojita na tem mestu. Toženka na te očitke odgovarja s stališčem, da tožnik ni zahteval popravo pomote v Pogodbi. Kot razlog za izpodbijano odločitev inšpekcijski organ upošteva ugotovitev, da sporna objekta dejansko stojita na parcelni številki 1653/15 k.o. ..., in ne na parcelnih številkah 1653/46 in 1653/53, k.o. ..., kot je zapisano v Seznamu, ki je priloga Pogodbe. Temu posledično inšpekcijski organ izpelje ugotovitev, da sporna objekta nimata potrebnega soglasja, pri čemer se sklicuje tudi na OPN MOL ID, ki je začel veljati 23. 10. 2010, iz katerega pa dejansko izhaja, da lokacija oziroma zemljišče parcele št. 1653/15 k.o. ... ni določena kot območje za oglaševanje.

12. V obravnavani zadevi je sporno ali gre dejansko za lokacijo, ki je v Pogodbi označena pod zap. št. 175, 176, 177 in 178 in (napačno) glasi na parcele št. 1653/46 in 1653/53, obe k.o. ... Iz predložene dokumentacije (Pogodbe in Seznama) namreč izhaja, da je bila Pogodba sklenjena prav z namenom, da se uredijo vsa sporna sporna razmerja med MOL in tožnikom, kar bi posledično pomenilo, da bi naj Pogodba glede na v njej izraženo pogodbeno voljo obeh strank, zajemala prav vse do tedaj obstoječe oglaševalske objekte, kot to trdi tudi tožnik. Torej tudi sporna objekta, kar naj bi moralo bilo posledično upoštevano tudi v občinskem prostorskem načrtu, kar pa očitno ni bilo. Do tožnikovih navedb, da gre za napako v številkah parcel v Pogodbi in da sta sporna objekta dejansko bila upoštevana v Pogodbi in posledično temu naj bi bila tudi upoštevana v OPN MOL ID, se organ prve stopnje ni opredelil, toženka pa je navedla, da tožnik ni zahteval popravo pomote v Pogodbi po 223. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Toženka je ob tem spregledala, da se poprava pomote v številkah lahko izvede kadarkoli, ko se pomota ugotovi, tudi s strani organa. Inšpekcijski organ se v postopku do tožnikovih pripomb, da je šlo za pomoto v številkah parcele v Pogodbi, ni posebej opredeljeval, čeprav je tožnik predložil Pogodbo s prilogami in zatrjeval, da sta bila sporna objekta predmet Pogodbe in da sta na tem mestu že od leta 2006. Inšpekcijski organ ni raziskal predhodno okoliščino, ali gre za pomoto v številkah, čeprav je bila Pogodba v letu 2007 sklenjena prav z namenom, da se uredijo določena vprašanja v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih, s postavitvijo objektov in naprav brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa MOL ter določitvijo pogojev in načina oglaševanja v skladu z veljavno zakonodajo v prehodnem obdobju, do sprejema občinskega prostorskega načrta (1. člen Pogodbe). Navedeno pa je po presoji sodišča relevantno, saj tako kot navaja tožnik v tožbi, so se v skladu s Pogodbo reklamni panoji iz Seznama glede na novo sprejeti OPN MOL ID razdelili na dve skupini - na reklamen panoje, ki so skladni s 60. členom OPN MOL ID in za katere je bilo tako v skladu s Pogodbo kot tudi v okviru potrditve prostorskega akta že pridobljeno soglasje oziroma dovoljenje in na reklamne panoje, ki niso skladni s 60. členom OPN MOL ID, ki pa zaradi pridobljenih soglasij in dovoljenj v skladu s Pogodbo izpolnjuje kriterije iz 104. člena OPN MOL ID.

13. Inšpekcijski organ in tudi toženka se do tega vprašanja, ki ga tožnik izpostavlja tudi v tožbi, nista opredelila, zato sodišče izpodbijane odločbe v tem delu ne more preizkusiti. Glede na namen Pogodbe, da se naj bi določena sporna vprašanja uredila, bi se po presoji sodišča organ prve stopnje oziroma toženka morala določno opredeliti tudi do razlogov tožnika, kaj v tej zvezi pomenijo zaporedne št. 175, 176, 177 in 178 iz Seznama, ki je priloga Pogodbe oziroma ali predstavljajo sporna reklamna objekta ali ne. Prvostopenjski organ niti toženka tako nista pojasnila, kaj pomenijo navedene zaporedna številke, s katerimi tožnik zatrjuje, da gre za sporna objekta, ki tam stojita že od leta 2006. Tako ostaja nepojasnjeno, kaj sporna objekta za oglaševanje, ki nosita ID številki 15339 in 15338, ki sta predmet izpodbijane odločitve, pomenita v odnosu na te zaporedne številke iz priloge Pogodbe. Ker organ prve stopnje ni raziskal okoliščin glede tega ali gre zgolj za napako v številkah parcel, ki so navedene v prilogi Pogodbe ali pa ne, od tega pa je posledično odvisna odločitev v tej zadevi, je storjena bistvena kršitev pravil postopka in je zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Razlogov tožnika, da gre za iste oglaševalske objekte kot v Pogodbi, ki so že ves čas od leta 2006 na isti lokaciji, sodišče ne more preizkusiti, saj organ prve stopnje tega ni ugotavljal. Organ prve stopnje je svojo odločitev gradil izključno na okoliščini, da se sporna objekta nahajata na parceli št. 1653/15 k.o. ..., ki je (nesporno) ni na Seznamu, ki je priloga Pogodbe, posledično pa tudi ne na OPN MOL ID kot lokacije za oglaševanje.

14. Ob takem stanju stvari je zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, zato je sodišče na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo v organu prve stopnje v ponoven postopek, pri čemer je skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

15. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi 64. člena ZUS-1. 16. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem tožniku, če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga plača toženec. Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 347,70 EUR (2. točka 3. člena Pravilnika).