Jedro

Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu na podlagi pravnega posla in z dedovanjem. Lastninska pravica se pridobi tudi z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da ji je toženec dolžan izročiti v last in ji prepustiti v posest parcelo št. 2288 k.o. ... ter ji izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri vl. št. 1404 k.o. ... za tamkaj vpisano parcelo št. 2288 vknjižila lastninska pravica za tožnico in to v 15 dneh, ker bo sicer takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba. Sodišče je zavrnilo tudi tožničin zahtevek na plačilo pravdnih stroškov ter hkrati odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 64.011,00 SIT.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožnica laično ter brez navedbe pritožbenih razlogov. Iz vsebine pritožbe pa izhaja, da smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V obrazložitvi pritožbe navaja, da se z razsodbo ne strinja, ker na razpravi niso imele možnosti pričati povabljene priče z njene strani. Na razpravi so bile izrečene laži s strani tožene stranke, da pok. A. K. v času zadnjih 20 let ni potrebovala oskrbe, temveč je hodila še sama pomagat pri opravljanju kmečkih opravil. Tožnica in njena družina lahko s pričami dokaže, da so ji nudili pomoč 30 let, zadnjih 15 let pa je bila popolnoma odvisna od njihove oskrbe. Da je to pomoč potrebovala, dokazuje tudi podatek, da je pri pokojnini prejemala dodatek za invalidnost (postrežnino). Pok. A. K. ni imela nobenih pravnih sorodnikov in ji je bila tožeča stranka do 85. leta edina pri nudenju pomoči ter imela zaupanje z njene strani tudi z lastnoročno napisanimi testamenti.

Zadnji dve leti njenega življenja pa jo je toženec pregovoril z zvijačo, pobrali so vse premoženje z okoli 2 ha zemlje, njim pa je ostalo za 30-letno delo borih 23 arov. Zato misli, da je njeno razočaranje upravičeno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožba ne pove konkretno, v čem naj bi bile podane zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom drugega odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo vsa odločilna dejstva in v izpodbijani sodbi navedlo vse razloge, iz katerih je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek. Sodišče druge stopnje nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Glede na trditve v pritožbi pa sodišče druge stopnje še dodaja: Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ob odločanju o zahtevku tožeče stranke. Po določilu 219. čl. ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče (220. čl. ZPP). Upoštevaje nesporna dejstva ter dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno odločilo, ko je na glavni obravnavi dne 15.12.1998 kot nepotrebne zavrnilo ostale dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka. Ob ugotovitvi, da je bil toženec v zapuščinskem postopku po pok.

A. K. razglašen kot zakoniti dedič celotne zapuščine, katero je predstavljala nepremičnina parc. št. 2288 k.o. ..., ki je bila zapustnici vrnjena z odločbo o denacionalizaciji, je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo v izpodbijani sodbi, da je tožnica sama, zaslišana kot stranka na glavni obravnavi dne 15.12.1998 med drugim izpovedala (list. št. 10), da glede sporne nepremičnine s pok.

K. ni sklenila kakršnekoli pogodbe. Pravilen je tudi zaključek v izpodbijani sodbi, da tožnica v tem postopku ni dokazala, da bi na kateregakoli od predpisanih pridobitnih načinov pridobila lastninsko pravico na sporni nepremičnini. Razlogi v tej smeri so obširni, logični in prepričljivi ter se jim sodišče druge stopnje v celoti pridružuje v izogib ponavljanja. Ob dejanskem stanju kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je zato po mnenju pritožbenega sodišča odveč kakršnokoli dopolnjevanje postopka. Okoliščine in dejstva, na katera se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, ne morejo omajati zaključkov sodišča prve stopnje, niti ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve o zahtevku. Sicer pa tožeča stranka v pritožbi niti ni predlagala kakih novih dokazov, ki naj bi jih sodišče še izvedlo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče strake kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 368. čl. ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožeča stranka v pritožbi ni zaznamovala.