15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., B. B. iz Z. in C. C. iz V., ki jih vse zastopa Č. Č., odvetnik v U. U., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1653/2004 z dne 9. 2. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 30/2004 z dne 9. 6. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v pravdnem postopku ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Pritožnikom (v pravdi tožencem) je naložilo, naj tožnici na podlagi pogodbe o prenosu pravice uporabe izročijo zemljiškoknjižno dovolilo, ki bo omogočalo vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na tožnico do 1/20. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikov in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločitev temelji na stališču, da pogodba o prenosu pravice uporabe, ki je podlaga tožbenega zahtevka, učinkuje od sklenitve pogodbe dalje, ker se je izpolnil v njej določen odložni pogoj. Višje sodišče je obrazložilo, zakaj pogoj, da začne pogodba učinkovati, če promet z nacionaliziranimi zemljišči postane dopusten, niti ob sklenitvi pogodbe ni nasprotoval ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom in morali socialistične samoupravne družbe.

2.Zoper to odločitev vlagajo pritožniki ustavno pritožbo. Zatrjujejo kršitev 2., 23. in 33. člena Ustave. Sklicujejo se na predpise, ki naj bi v času sklenitve pogodbe posameznikom omejevali prenos pravic na družbeni lastnini. Trdijo, da je glede na to odložni pogoj v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi in z moralo socialistične samoupravne družbe. Ker naj bi sodišče s tem, ko pogodbe ni štelo za nično, ne spoštovalo 75. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR), naj bi kršilo 2. člen Ustave. Z napačno uporabo materialnega prava pa sta bili po oceni pritožnikov kršeni pravici do zasebne lastnine in do sodnega varstva. Slednja naj bi bila kršena tudi zato, ker naj bi sodišče odločalo pristransko.

B.

3.Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožniki ustavne pritožbe ne morejo utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, ker ta neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države).

4.Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo. Kršitve procesnega jamstva pa ni mogoče utemeljiti z zatrjevanjem, da je odločitev po vsebini napačna. Očitno neutemeljen je tudi očitek, da sta sodišči sodili pristransko, saj ga pritožniki ne obrazložijo.

5.Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti sodne odločbe (zaradi napačne uporabe materialnega prava), ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi ne pomeni kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Kršitev bi bila podana v primeru, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno pravno stališče, ki bi bilo z vidika pravice do zasebne lastnine nesprejemljivo. Takšnih stališč v tej zadevi ni.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić