Posredovanje podatka o prebivališču delavca delodajalcu - stečajnemu upravitelju

Datum

25.04.2023

Številka

07120-1/2023/243

Kategorije

Delovna razmerja, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) delodajalcu oziroma stečajnemu upravitelju, ki zastopa delodajalca, posreduje podatek o prebivališču delavca, ki je zaposlen pri tem delodajalcu. Navedenega podatka ZZZS ne pridobi od delodajalca, ampak ga v skladu z 79.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za namen urejanja obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovanim osebam pridobi iz centralnega registra prebivalcev (CRP). Nova informacijska rešitev, ki jo je ZZZS razvila v sodelovanju z MJU, omogoča delodajalcem, da lahko preko portala SPOT pridobijo poimenski seznam svojih zaposlenih in tako preverijo pravilnost izvedenih prijav, odjav in sprememb, vendar lahko delodajalci vidijo le podatke, ki so jih sami posredovali na obrazcih M, ni pa jim na voljo podatek o prebivališču delavca. Stečajni upravitelji želijo te podatke pridobiti od vas, saj jih potrebujejo, da zaposlenim delavcem vročijo odpoved pogodbe o zaposlitvi in menijo, da bi lahko hitreje pridobili ta podatek od vas kot od upravne enote.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da bi moral stečajni upravitelj na vas nasloviti zahtevo v skladu z 41. členu ZVOP-2, katere obvezna vsebina je med drugim tudi pravna podlaga za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov. Tako predstavljeno pravno podlago morate natančno preučiti skupaj s preostalimi elementi zahteve po 41. členu ZVOP-2 in o zahtevi odločiti. O morebitni pritožbi odloča IP.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Na tem mestu je potrebno najprej razrešiti vprašanje, ali je ZZZS upravljavec podatka o prebivališču delavca, ki ga pridobiva iz CRP. Skladno z določbami Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZVZZ) ZZZS vodi evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki vsebuje podatek o stalnem prebivališču posameznika. Sklepati je, da s tem postane tudi upravljavec osebnih podatkov, ki jih je pridobil za namene izvrševanja svojih pristojnosti, torej podatka o prebivališču delavca.

Nadalje pojasnjujemo, da je treba imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

-privolitev (točka a),

-sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b),

-zakon (točka c),

-zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d),

-izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

-zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f).

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga, ki jo mora že pred obdelavo osebnih podatkov natančno razčistiti upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen tudi dokazati zakonitost obdelave osebnih podatkov.

V vašem primeru, če ste upravljavec osebnega podatka prebivališča delavca, sta na tej točki pomembni dve določbi ZVOP-2 glede obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju, in sicer določba drugega in četrtega odstavka 6. člena ZVOP-2. Drugi odstavek določa, da je obdelava zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih, ki temeljijo na točkah c) in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Četrti odstavek 6. člena ZVOP-2 pa določa še, da se ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Delovanje in pooblastila stečajnih upraviteljev so primarno urejeni predvsem v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZFPPIPP). Iz vašega sporočila je razbrati, da želijo stečajni upravitelji prejeti podatek o prebivališču delavca z namenom vročanja odpovedi pogodb o zaposlitvi, zaradi česar IP sklepa, da tu ne gre za pridobivanje identifikacijskih podatkov o upniku in dolžniku (17. člen ZFPPIPP) ali za ugotavljanje stanja dolžnikovega premoženja, za kar imajo stečajni upravitelji posebno pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov (384. členu ZFPPIPP). Druge pravne podlage, ki bi se nanašala natanko na pridobivanje osebnih podatkov delavcev zaradi vročanja odpovedi pogodb o zaposlitvi IP iz ZFPPIPP ne razbere. Pravno podlago za pridobivanje teh podatkov je treba preveriti (tudi) z vidika tega zakona ter že omenjenih ZEPDSV in ZZVZZ, kadar stečajni upravitelj deluje v imenu in za račun delodajalca.

V zvezi s samim postopkom posredovanja osebnih podatkov pa bi vas želeli napotiti na določbi 39. in 41. člena novega ZVOP-2, ki določata okvire in postopek samega posredovanja osebnih podatkov. Prvi odstavek 39. člena ZVOP-2 tako določa, da osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom tega zakona, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo.

Sam postopek z zahtevo (torej tudi obvezno vsebino zahteve) je opredeljen v 41. členu ZVOP-2. IP meni, da bi moral stečajni upravitelj na vas nasloviti zahtevo v skladu z 41. členu ZVOP-2, katere obvezna vsebina je med drugim tudi pravna podlaga za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov. Slednjo nato, skupaj z ostalimi obveznimi elementi zahteve, preučite in odločite o tako prejeti zahtevi najpozneje v roku 15 dni. Če zahtevo zavrnete, morate takšno zavrnitev opremiti z razlogi, vlagatelj pa ima nato pravico do pritožbe, o kateri odloča IP.

Možnosti »pohitritve« postopka mimo določb 41. člena ZVOP-2 IP ne vidi.

Ker je IP torej pritožbeni organ v primerih zavrnitve posredovanja osebnih podatkov, se v tem mnenju nismo smeli opredeliti, ali pravna podlaga obstaja ali ne; o njej boste morali odločiti po preučitvi prejete zahteve.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka