15. 10. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, na seji 15. oktobra 2008

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu št. KT 0/300/06 z dne 21. 12. 2006, je pristojna Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu je na podlagi tretjega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu vložilo obdolžilni predlog zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 131. člena Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in nasl. – v nadaljevanju ZJN-1).

2.Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu – Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Državna revizijska komisija). Okrajno sodišče je ugotovilo, da ni podan nobeden izmed pogojev iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, po katerem bi bilo sodišče pristojno za odločanje o prekršku v rednem sodnem postopku.

3.Državna revizijska komisija je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu. V zahtevi navaja, da je v času, ko naj bi bil domnevni prekršek izvršen, veljal ZJN-1, po katerem ni bila določena kot prekrškovni organ. Prekrškovni organ naj bi postala šele na podlagi 108. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in nasl. – ZJN-2) oziroma na podlagi 105. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in nasl. – ZJNVETPS), ki naj bi začela veljati 23. 12. 2006. Sklicuje se na 154. člen Ustave, po katerem morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati, in na 155. člen Ustave, ki prepoveduje retroaktivno učinkovanje pravnih aktov. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči o sporu glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, kadar meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči je urejena v 52. členu ZP-1. O prekrških se odloča po hitrem postopku, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ne navaja, da je podan kateri izmed razlogov iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, saj meni, da njeno stvarno nepristojnost utemeljuje že okoliščina, da v času storitve prekrška v ZJN-1 ni bila določena kot prekrškovni organ. Vendar okoliščina, da je določen državni organ postal prekrškovni organ po tem, ko je bil prekršek že izvršen, ni relevantna za razmejitev pristojnosti, niti je ni mogoče upoštevati z vidika določb 154. in 155. člena Ustave, katerih vsebino predlagateljica postopka napačno razume. Ker tudi po oceni Ustavnega sodišča niso podani razlogi, ki bi utemeljevali odločanje o prekršku v rednem sodnem postopku, je za odločanje o prekršku pristojna Državna revizijska komisija.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS ter četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

Opombi:

[1]Po 1. točki prvega odstavka 131. člena ZJN-1 se z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev kaznuje za prekršek naročnik, naveden v drugi, tretji in četrti alineji prvega odstavka in drugega odstavka 2.a člena tega zakona, če odda naročilo brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča, ali ga odda po postopku, ki ga zakon ne določa.

[2]Po drugem odstavku 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen: če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu; če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila; proti mladoletnim storilcem prekrškov; za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in za prekrške s področja nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo; za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.