Morebitna zloraba podatkov po telefonu

Datum

09.04.2024

Številka

07121-1/2024/413

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravica do ugovora, Telekomunikacije in pošta

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navajate, da ste ... prejeli telefonski klic iz slovenske telefonske številke. Oseba na drugi strani se je predstavila kot predstavnica agentov ene od zavarovalnic. Ker je pogovor potekal nespoštljivo, ste na zadevno zavarovalnico poslali pritožbo s pojasnilom, da ne želite, da vas takšne osebe kontaktirajo. Odgovorili so vam, da številke ne prepoznajo med svojimi agenti in jim skladno z njihovimi pristojnostmi, ni uspelo pridobiti podatkov o klicatelju oziroma uporabniku navedene telefonske številke.

Menite, da je problematično predvsem to, da je imela oseba podatke o vašem stalnem naslovu prebivališča in podatke o življenjski zavarovalni polici in nas prosite za nasvet v tej zadevi.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za nadzor nad izvajanjem nezakonitega trženja je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov pojasnjujemo, da lahko posameznik uveljavlja tudi pravice po Splošni uredbi, npr. pravico dostopa, pravico do ugovora ali do izbrisa osebnih podatkov. V okviru pravice dostopa lahko od upravljavca prejmete tudi podatek o namenu obdelave osebnih podatkov in kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Področje neželene komunikacije (ang. »spam«) specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju: ZEKom-2). Izvajanje neposrednega trženja z uporabo govornih telefonskih klicev je primarno urejeno v 226. členu ZEKom-2, ki določa, da je opravljanje telefonskih klicev z namenom neposrednega trženja fizični osebi dovoljeno le s soglasjem naročnika ali uporabnika oz. pod določenimi pogoji, če so podatki objavljeni v javnem imeniku (217. člen ZEKom-2). Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Nadzor nad izvajanjem 226. člena ZEKom-2 je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS), zato IP v tem delu ni pristojen za ukrepanje.

Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo elektronskih komunikacij za namene neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na AKOS.

V primeru, da je za vas relevantno, vas v zvezi s sledenjem zlonamernih klicev napotujemo na že izdano mnenje št. 07121-1/2022/1241 z dne 16. 11. 2022, v katerem smo pojasnili, pod katerimi pogoji lahko posameznik na podlagi 223. člena ZEKom-2 dobi informacije v zvezi z zlonamernimi oz. nadležnimi klici. Poudarili smo, da lahko informacije prejme po vloženi pisni zahtevi po sledenju, operater namreč nima pravne podlage, da bi za te namene sledil in obdeloval podatke o klicih, če ni bilo vložene z zakonom opredeljene zahteve naročnika, obenem pa tudi izvedbeno-tehnično to pomeni vklop t.i. lovca (pri čemer dopuščamo možnost drugačne tehnične izvedbe), kar se sme izvesti šele po vloženi zahtevi in ne tudi za nazaj. Prav tako lahko skladno s tretjim odstavkom 223. člena ZEKom-2 operater posreduje naročniku podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika naročniku, če izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem. O tem pa mora operater obvestiti tudi kličočega naročnika in IP.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov vam nadalje pojasnjujemo, da lahko primeru, če vam bo identiteta klicatelja znana oz. boste takšen klic ponovno prejeli, uveljavljate pravice po Splošni uredbi, npr. pravico dostopa, do ugovora ali do izbrisa osebnih podatkov.

[1]Če želi posameznik pridobiti predvsem podatek, kje je upravljavec pridobil njegove osebne podatke, lahko pri upravljavcu uveljavlja pravico dostopa posameznika iz 15. člena Splošne uredbe. Posameznik ima pravico od upravljavca pridobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do osebnih podatkov ter informacije o obdelavi osebnih podatkov, med drugim namene obdelave in kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom. Upravljavec vam mora zagotoviti tudi brezplačno kopijo osebnih podatkov, ki jih o vas obdeluje.

[2]Če želi posameznik doseči izbris svojih osebnih podatkov iz baze pri upravljavcu - ker meni, da so podani razlogi iz prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe (npr. podatki niso več potrebni za namen za katerega so bili zbrani; podatki se obdelujejo na podlagi privolitve, posameznik pa svojo privolitev prekliče; podatki se obdelujejo nezakonito itd.) lahko pri upravljavcu vloži zahtevo za izbris osebnih podatkov.

[3]Drugi odstavek 21. člena Splošne uredbe določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.

Pravice po Splošni uredbi uveljavlja neposredno pri upravljavcu posameznik sam, pri čemer si lahko pomagate z obrazci, ki so dostopni na: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Če bo upravljavec zahtevo posameznika po 15. členu Splošne uredbe delno ali v celoti zavrnil ali nanjo ne bo odgovoril v enomesečnem roku, lahko na IP naslovite pritožbo.

Glede vaših navedb, da je imela klicateljica podatke o vašem naslovu in podatke o zavarovalni polici, vam lahko IP v okviru nezavezujočega mnenja zgolj pojasni, da mora imeti vsak upravljavec za obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe in mora pri obdelavi upoštevati določila Splošne uredbe in ZVOP-2. Predlagamo vam, da uveljavljate zgoraj navedene pravice in če boste kasneje, npr. zaradi uveljavljanja pravice dostopa ugotovili, da so bili vaši osebni podatki nezakonito pridobljeni oz. nadalje obdelani, lahko podate prijavo pri IP. Pomagate si lahko z obrazcem »Enotna vloga zaradi kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec VOP prijava)«, ki je objavljen na povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Več informacij o pravici dostopa je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

[2]Več informacij o zahtevi za izbris je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.

[3]Več informacij o pravici do ugovora je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-ugovarjati-obdelavi-mojih-podatkov/.