Jedro

Pravica uporabe funkcionalnega zemljišča gre lastniku stavbe, ki na zemljišču stoji.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke izročitev južnega dela zemljišča stavbne parcele, odstranitev prizidka v izmeri 15 m2 (rumeni prizidek in hlev), kolikor sega na to parcelo, in del zemljišča na severni strani parcele, pred prizidkom, prosto vseh ovir. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji trdi, da je odločitev sodišča nepravilna. Res je sodišče že enkrat pravnomočno zavrnilo zahtevek, da mora tožena stranka tožeči izročiti hlev, ker ni dokazov, da ga je tožnik kupil. Revizija nato graja to pravnomočno odločitev iz druge pravdne zadeve. Rumeni prizidek je res stal že ob sklenitvi spornega stavbnega zemljišča v uporabo tožniku, vendar je bil zgrajen brez upravnega dovoljenja. Toženčev poseg je bil okupacija nezazidanega stavbnega zemljišča, s katerim je gospodaril sklad stavbnih zemljišč. Toženec ni mogel pridobiti pravice uporabe spornega zemljišča, ker je bila družbena lastnina. Tudi ni mogel pridobiti pravice uporabe na podlagi gradnje na tujem svetu. Iz teh razlogov določilo 2. odstavka 15. člena Zakona o stavbnih zemljiščih vsaj za rumeni prizidek ne more veljati.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija le formalno opredeljeno zatrjuje obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa je ni obrazložila, pavšalne trditve o obstoju kršitve postopka pa ne zadoščajo predpisani zahtevi za preizkus z izrednim pravnim sredstvom.

Odločilna ugotovitev za presojo spornega razmerja je, da tožnik ni nikoli postal dejanski lastnik spornega dela zemljišča, katerega izročitev terja od tožene stranke ob istočasni odstranitvi dveh prizidkov na spornem stavbnem zemljišču. Te ugotovitve tožeča stranka v reviziji ne more izpodbiti z dokazovanjem nasprotnega, saj je v 3. odstavku 385. člena ZPP izrecno prepovedano vložiti revizijo zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Povsem brezpredmetni so očitki tožeče stranke, s katero graja odločitev v zadevi P 357/90, v kateri je sodišče že pravnomočno razsodilo, da tožnik ni postal lastnik spornega zemljišča pod prizidki, katerih odstranitev je takrat zahteval, nahajajo pa se na isti parceli.

Ugotovitev, da je tožnik postal lastnik delavnice, v kateri ima poslovni prostor, ne pa tudi ostalih objektov, ki stojijo na isti stavbni parceli, je omogočila pravno presojo, da tožnik ni aktivno legitimiran, da bi smel zahtevati odstranitev objektov z dela parcele, katere lastnik ni on. Pokaže se, da so za pravilno presojo v tej zadevi pravno nepomembne okoliščine, kdaj je tožena stranka legalizirala zgrajene prizidke. Tožnik nikoli ni bil lastnik stavbnega zemljišča pod njimi (zgrajenimi prizidki), zato tožena stranka ni mogla okupirati "njegovega" zemljišča. Za urejanje lastninskopravnih razmerij med toženo stranko in skladom stavbnih zemljišč, in upravnim organom, pristojnim za morebitne črne gradnje, pa tožnik res ni aktivno legitimiran.

Očitek o zmotni uporabi 2. odstavka 15. člena Zakona o stavbnih zemljiščih ni utemeljen. Tožeča stranka ni postala lastnik spornega dela stavbnega zemljišča, tožena stranka pa je postala lastnik spornih prizidkov z njihovo izgradnjo in tožeča stranka ni nikoli oporekala, da je tožena stranka zgradila te prizidke. Pravica uporabe funkcionalnega zemljišča gre lastniku stavbe, ki na zemljišču stoji. Ob ugotovitvi, da tožnik ni lastnik niti zemljišča niti prizidkov, ni jasno, v čem naj bi bilo zmotno uporabljeno citirano zakonsko določilo.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da v reviziji zatrjevani očitki niso utemeljeni in je moralo neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).

Zavrnitev zahteve za povrnitev revizijsih stroškov je zajeta v izreku o zavrnitvi revizije (166. člen ZPP).