Jedro

V stečajnih zadevah (stečajna) sodišča po predračunu stroškov (356. člen ZFPPIPP) določijo okvir predvidenih stroškov stečajnega postopka. Določba 357. člena ZFPPIPP pa pomeni dovoljenje upravitelju, da opravi plačilo, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če mu sodišče poda soglasje za to izpolnitev. Tak sklep stečajnega sodišča seveda ne pomeni, da je pravdno sodišče vezano na sklep o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka, saj gre za razmerje upravitelj in upravičenec do plačila v stečajnem postopku, ki se v določenih primerih lahko izvede le pod nadzorom stečajnega sodišča. Drugačno je razmerje med strankami pravdnega postopka, saj pravdno sodišče odloča o potrebnosti stroškov v skladu z določbami ZPP. Določba 155. člena ZPP določa, da pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetniku ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati pritožbene stroške tožeče stranke v višini 186,66 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se ugotovi, da obstoji lastninska pravica ... na nepremičnini ID znak parcela 000/180 do celote (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka 559,98 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka glede prisojenih stroškov se je pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče odločbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ji prizna poleg dosojenih stroškov v višini 559,98 EUR še stroške v višini 858,63 EUR z rokom plačila 15 dni. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi odločbo v izpodbijanem delu. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nosilni pritožbeni razlog, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe materialnega prava s tem, ko ni priznalo vseh priglašenih stroškov tožene stranke kljub temu, da so ji bili priznani v sklepu o soglasju k plačilom stroškov stečajnega postopka St 000 z dne 21. 10. 2020, da je pravdno sodišče na to odločitev stečajnega sodišča vezano in da je bilo o stroških pravnomočno odločeno, je napačen.

6. V stečajnih zadevah (stečajna) sodišča po predračunu stroškov (356. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP) določijo okvir predvidenih stroškov stečajnega postopka. Določba 357. člena ZFPPIPP pa pomeni dovoljenje upravitelju, da opravi plačilo, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če mu sodišče poda soglasje za to izpolnitev. Tak sklep stečajnega sodišča seveda ne pomeni, da je pravdno sodišče vezano na sklep o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka, saj gre za razmerje upravitelj in upravičenec do plačila v stečajnem postopku, ki se v določenih primerih lahko izvede le pod nadzorom stečajnega sodišča. 7. Drugačno je razmerje med strankami pravdnega postopka, saj pravdno sodišče odloča o potrebnosti stroškov v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Določba 155. člena ZPP določa, da pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetniku ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

8. Glede na navedeno je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je neodvisno od odločitve v stečajnem postopku presojalo potrebnost pravdnih stroškov. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so stroški korespondence, pregleda spisa in listin v višini 200 točk vsebovani v nagradi za odgovor na tožbo. Glede zneska sestave pravnega mnenja v višini 300 točk se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da to ni bil potreben strošek za to pravdo. Če je bil potreben strošek v okviru stečajnega postopka, pa je to odločitev stečajnega sodišča. Glede potrebnosti prve pripravljalne vloge, za katero ji je sodišče prve stopnje priznalo 50 točk za obrazloženo vloge in ne 700 točk, pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da v njej ni bistvenih novih trditev, da večinoma ponavlja trditve tožnice iz odgovora na tožbo in da je bila torej odločitev sodišča prve stopnje, da gre za obrazloženo vlogo, pravilna.

9. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP ).

10. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožene stranke izkazali za neutemeljene in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi tožene stranke odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te odločbe (365. v zvezi s 166. členom ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo tožnici.

12. Pritožbeni stroški tožnice obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 21 OT), materialne stroške v višini 2% od nagrade (tretji odstavek 11. člena OT), 22% DDV in kar vse skupaj znaša 186,66 EUR.