18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 365/99 z dne 8. 3. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena revizija zoper ugotovitev, da je dne 14. 11. 1991 sklenjena kupoprodajna pogodba za stanovanje nična. Meni, da se določbe Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90 in nasl. - v nadaljevanju ZZPS) niso mogle nanašati na promet s stanovanjem, ker je to stanovanje na podlagi 113. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. - v nadaljevanju SZ) prešlo v last prodajalca, tj. Mestne občine Koper in zato od uveljavitve SZ ni bilo več v družbeni lastnini. Časovna neusklajenost med sprejemanjem SZ in Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) pa naj ne bi smela biti v škodo pritožnice.

2.Z izpodbijano odločitvijo naj bi Vrhovno sodišče razširilo veljavnost ZZPS tudi na zasebno lastnino. Tako stališče pa naj bi bilo drugačno od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi št. II Ips 344/94, v kateri je reviziji ugodilo z utemeljitvijo, da dražba po določbah Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in nasl.) ni bila več potrebna, saj ob prodaji družbena lastnina ni več obstajala, ker je na podlagi SZ prišlo do olastninjenja stanovanjske hiše. Zato pritožnica meni, da ji je bila z izpodbijano sodbo kršena pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožnica je predlagala tudi začasno zadržanje izvršitve izpodbijane revizijske sodbe, ki ga je Ustavno sodišče s sklepom št. Up- 177/00 z dne 30. 5. 2000 zavrnilo.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi predvsem ponavlja argumente, s katerimi ni uspela v pravdi. Ustavno sodišče zato pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V obravnavanem primeru bi za kršitev te pravice lahko šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo, oziroma če bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče oceniti za samovoljno oziroma arbitrarno. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica sicer meni, da je pravno stališče, na katerem temelji izpodbijana odločitev, napačno, vendar zgolj dejstvo, da je sodišče pravo razumelo in obrazložilo drugače, kot ga razume pritožnica, ne predstavlja kršitve pravice do enakosti pred zakonom in pravice do enakega varstva pravic. Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo z razlogi, oprtimi na razlago ustreznih zakonskih določb, ki ne posegajo na raven človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter svojo odločitev tudi obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo.

Pritožnica namreč zmotno meni, da se prepoved razpolaganja s stanovanji v času do uveljavitve ZDen ni nanašala na stanovanja, ki so se olastninila po 113. členu SZ. Svojo trditev utemeljuje zgolj na besedilu naslova ZZPS, prezre pa določbe tega zakona, ki jih povzema tudi izpodbijana sodba. Določbe ZZPS so namreč (med drugim) do uveljavitve ZDen prepovedovale promet z nepremičninami, s katerimi so razpolagale "družbenopolitične skupnosti" (tj. tudi občine), če so bile te nepremičnine podržavljene (prešle v državno oziroma družbeno lastnino) na podlagi predpisov navedenih v 2. členu ZZPS. Na to prepoved pa olastninjenje stanovanj po SZ ni moglo vplivati. To izhaja tudi iz določbe 115. člena SZ, ki je tudi lastnike iz 113. člena (torej občine) že opredelil kot zavezance v postopkih za denacionalizacijo.

5.Olastninjenje stanovanj po SZ torej samo po sebi ni derogiralo navedene prepovedi razpolaganja z njimi, kot to zmotno meni pritožnica. Zato v obravnavani zadevi tudi ni relevantno pritožničino sklicevanje na stališče Vrhovnega sodišča, po katerem dražba po določbah Zakona o prometu z nepremičninami ni bila več potrebna, ker so stanovanja olastninjena. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) bi namreč lahko šlo le, če bi sodišče v pritožničinem primeru odločilo drugače, kot sicer v drugih podobnih primerih. Iz priložene sodbe Vrhovnega sodišča št. II Ips 344/94 z dne 7. 2. 1996 je razvidno, da je bila ničnost pravnega posla uveljavljana zato, ker prodaja ni bila izvedena na javni dražbi, drugi razlogi za ničnost pravnega posla pa niso bili uveljavljani. Ker torej primera nista niti podobna, je tudi očitek pritožnice, da je Vrhovno sodišče v njenem primeru odločilo drugače kot v navedenem primeru, očitno neutemeljen.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger