Jedro

Glede na 48. člen ZBPP je dolžnost vračila izplačanih sredstev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči vezana na dve okoliščini, na uspeh oziroma vsaj delni uspeh stranke v postopku v zvezi s katerim ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč ter na dejstvo, da je stranka prisojeno premoženje tudi dejansko prejela.

Ugovor tožnice, da bi, če bi znesek dejansko prejela v zadevi I 57/2014, za prejeti znesek pri izvršilnem sodišču podala tudi izjavo o delnem umiku izvršbe (utesnitev izvršbe), kar pa v tem primeru ni storila, ni relevanten. Sodišče pritrjuje toženki, da je dejstvo, da je tožnica prejela znesek v določeni zadevi neodvisno od dejstva, ali bo in kdaj bo za prejeti znesek pri izvršilnem sodišču podala delni umik.

Toženka je na podlagi ocene njenega premoženjskega stanja tožnici naložila obročno vračilo prejetega zneska. S takšno odločitvijo je toženka, kljub temu, da je k temu ne zavezuje ZBPP, upoštevala trenutno materialno stanje tožnice in potrebe njene družine ter ji tako omogočila lažje povračilo prejetega zneska.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka ugotovila, da je tožnica dne 14. 10. 2015 na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zadevi, št. P 373/2006, od nasprotne stranke na svoj transakcijski račun prejela sredstva v višini 2.829,77 EUR (točka I. izreka). Tožnici je naložila, da je dolžna povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločb, št. Bpp 616/2005 z dne 12. 12. 2005 in z dne 7. 3. 2006 ter odločbe, št. Bpp 10/2011 z dne 24. 1. 2011, v znesku 2.829,77 EUR, v treh zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v znesku 1.800,00 EUR zapade v plačilo dne 20. 11. 2015, drugi obrok v znesku 514,89 EUR dne 20. 12. 2015, tretji v znesku 514,88 EUR pa dne 20. 1. 2016 (točka II. izreka). Toženka je še odločila, da je treba navedene zneske nakazati na njen transakcijski račun (točki III. izreka), da v primeru zamude pri plačilu posameznega obroka samodejno zapade v plačilo celotni znesek ter da je tožnica v primeru zamude dolžna povrniti tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti neplačanega zneska dalje do plačila (točka IV. izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka navaja, da je bilo o pravnem temelju obveznosti vračila sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, tožnice, odločeno že s sklepom, št. Bpp 616/2005 in št. Bpp 10/2011 z dne 20. 2. 2015, ki je postal pravnomočen v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, št. III U 96/2015 z dne 1. 7. 2015. Ugotovljeno je bilo, da so bila na podlagi odločb, št. Bpp 616/2005 z dne 12. 12. 2005 in z dne 7. 3. 2006 ter odločbe št. Bpp 10/2011 z dne 24. 1. 2011 v korist tožnice iz naslova nudene brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku izplačana sredstva v višini 8.585,50 EUR, da je bil tožnici s sodbo toženke v zadevi, št. P 373/2006 prisojen znesek v skupni višini 11.467,42 EUR, da je bilo s sodbo odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka ter da je v času do izdaje sklepa dne 16. 10. 2012 od nasprotne stranke prejela sredstva v višini 1.038,72 EUR. Na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je bilo tožnici naloženo vračilo prejetega zneska v višin 1.038,72 EUR. Predmet izpodbijanega sklepa je torej ugotovitev prejema nadaljnjih sredstev s strani nasprotne pravdne stranke ter naložitev njihovega vračila tožnici.

3. Svojo odločitev je toženka oprla na 48. člen ZBPP ter na ugotovitev, da je upravičenka dne 14. 10. 2015 iz naslova sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zadevi P 373/2006 oziroma v okviru izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Tolminu I 57/2014, ki se vodi zaradi izterjave po navedeni sodbi, na svoj TRR pri banki X. d.d. od nasprotne stranke A.A. prejela znesek 2. 829,77 EUR, kar izhaja iz bančnega potrdila.

4. V zvezi s točko VI. izreka izpodbijanega sklepa v obrazložitvi toženka navaja, da je pri določitvi plačilnih modalitet sodišče upoštevalo tako okoliščine, ki govorijo v prid takojšnemu plačilu celotnega zneska, kot tudi dejstvo, da se tožnica nahaja v davčni izvršbi na podlagi sklepa o vračilu sredstev Bpp 616/2005 in Bpp 10/2011 z dne 20. 2. 2015, na podlagi katere ji je bil ob prejemu sredstev dne 14. 10. 2015 zarubljen dolgovani znesek v višini 1.038,72 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede na navedeno, ji je sodišče v izpodbijanem sklepu odobrilo obročno mesečno plačilo, tako da prvi obrok predstavlja približno razliko med dolgovanim zneskom in v izvršbi odtegnjenim zneskom. Pri določitvi ostalih dveh obrokov pa je toženka upoštevala tudi slabše socialno stanje tožnice, saj ta prejema mesečno približno 400,00 EUR nakazila s strani ZPIZ, trije otroci prejemajo približno 670,00 EUR mesečne preživnine, sin B.B. je upravičen do državne štipendije v približnem znesku 200,00 EUR, sin C.C. v znesku 190,00 EUR ter sin D.D. v znesku 95,00 EUR, skupni mesečni dohodek družine tako znaša približno 1.575,00 EUR, družina pa živi v lastniškem stanovanju. V izogib postopku izvršbe je toženka navedena dejstva upoštevala in zato v izpodbijanem sklepu tožnici naložila obročno vračilo prejetih sredstev.

5. Zoper izpodbijani sklep tožnica vlaga tožbo zaradi vseh dopustnih razlogov, predvsem pa zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti odpravi. V tožbi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo skupni mesečni dohodek družine v višini 1.575,00 EUR. Sin B.B. namreč v študijskem letu 2015/16 ne prejema več državne štipendije, saj je absolvent, ki pripravlja diplomo in mu štipendija ne pripada več. Glede na navedeno toženki očita, da je napačno porazdelila obroke vračila, saj način povračila dejansko ni mogoč, ker družina potrebuje denar za preživetje in šolanje. V nadaljevanju tožbe navaja, da priliv na njen TRR z dne 14. 10. 2015 ni povezan z zadevo P 373/2006 in z zadevama Bpp 616/2005 in 10/2011, kot je to napačno ugotovila toženka, ampak je sredstva dobila kot upnica v drugi zadevi, kjer je bil prav tako dosežen dogovor z dolžnikom A.A. Navaja, da se je dolžnik zmotil pri zapisu nakazila, o čemer je bil tudi obveščen. Iz tega razloga tudi ni skrčila zahtevka iz izvršilnega postopka I 57/2014, kot je to storila po tem, ko je bil dolžniku zarubljen znesek v višini 1.038,72 EUR. Sodišču predlaga, da glede štipendije sina B.B. opravi poizvedbo pri CSD Tolmin, glede vračila zneska in dejstva, da ali je bil v zadevi I 57/2014 skrčen zahtevek po izvršbi pa poizvedbo na Okrajnem sodišču v Tolminu.

6. V odgovoru na tožbo toženka prereka utemeljenost tožbenih navedb tožnice in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Glede izpolnjenosti pogojev za vračilo izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči toženka ponavlja svoje navedbe iz izpodbijanega sklepa. Navaja, da so trditve tožnice, da naknadno prejeta sredstva v višini 2.829,77 EUR ni prejela v zadevi, za katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč (v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, št. P 373/2006), pavšalne in neutemeljene. Iz bančnega potrdila nasprotne stranke A.A. in poizvedb, opravljenih pri banki tožnice je namreč razvidno, da je tožnica prejela sredstva v v višini 2.829,77 EUR kot poplačilo v izvršilnem postopku, ki se vodi v zvezi s pravdnim postopkom P 373/2006, pri Okrajnem sodišču v Tolminu, št. I 57/2014, saj je nasprotna stranka (dolžnik) v sklicu navedla „poplačilo I 57/2014 Tolmin“. O tem je dolžnik z dopisom z dne 14. 10. 2015, tudi izrecno obvestil Okrajno sodišče v Tolminu, ki vodi postopek izvršbe. Tožbena navedba, da bi tožnica, kolikor bi znesek dejansko prejela v zadevi P 373/2006 oziroma I 57/2014, v takem primeru utesnila izvršbo za prejeti znesek, je po mnenju toženke napačen, saj je dejstvo poplačila objektivno dejstvo, podano neodvisno od tega, ali in kdaj bo upnica (tožnica) podala utesnitveno izjavo. V zvezi z nepravilno ugotovljenim dohodkom družine tožnice, pa toženka navaja, da je tega v postopku ugotavlja le okvirno ter da podatek, da njen sin B.B. v študijskem letu 2015/2016 ne prejema štipendije, ni odločilen. Vračilo po 48. členu ZBPP je neodvisno od doseganja raznih cenzusov, temveč je relevanten le uspeh strank v postopku in prejem premoženja. Obročno vračilo je bilo tožnici odobreno zaradi njenega slabšega socialnega stanja, kljub temu, da ZBPP takšnega obročnega vračila neposredno ne predvideva. Nadalje navaja, da se tožnica zavestno izogiba kakršnemukoli vračilu sredstev, ki jih je prejela iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. Vse kar je bilo do sedaj vrnjeno v državni proračun, je bilo izvedeno preko prisilne davčne izvršbe, nepripravljenost tožnice vrniti prejeta sredstva, pa je tudi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je sklep toženke pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisu. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijanega sklepa in v izogib ponavljanju ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z ugovori v tožbi pa še dodaja.

9. V zadevi ni sporno, da je bila tožnica, s sklepom toženke, št. Bpp 616/2005 z dne 12. 12. 2005 in dne 7. 3. 2006 ter sklepom, št. Bpp 10/2011 z dne 24. 1. 2011, odobrena brezplačna pravna pomoč v pravdni zadevi, ki se je vodila pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. P 373/2006 zaradi določitve deleža na skupnem premoženju. V njeno korist so bila, iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, izplačana sredstva v skupni višini 8.585,50 EUR. Tožnica je na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. P 373/2006 pridobila premoženje v skupni višini 11.467,42 EUR. Sporno pa je, ali je tožnica sredstva v višini 2.829,77 EUR, ki jih je prejela na transakcijski račun, prejela na podlagi pravnomočne sodbe v zadevi, št. P 373/2006 ali iz drugega naslova, kot to zatrjuje v tožbi.

10. ZBPP v prvem odstavku 48. člena določa, da če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči v nobenem primeru ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Glede na navedeno zakonsko določbo je dolžnost vračila izplačanih sredstev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči vezana na dve okoliščini, na uspeh oziroma vsaj delni uspeh stranke v postopku v zvezi s katerim ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč ter na dejstvo, da je stranka prisojeno premoženje tudi dejansko prejela.

11. Tudi po presoji sodišča, iz podatkov in listin (bančnega potrdila Abanke d.d. za A.A. z dne 14. 10. 2015 ter izpisa prometa računa tožnice pri X. d.d. za obdobje od 1. 7. 2015 do 12. 1. 2016), ki se nahajajo v spisu izhaja, da je tožnica, sredstva v višini 2.829,77 EUR, ki ji je dne 14. 10. 2015 prejela od nasprotne stranke (dolžnika), prejela v zvezi s pravdno zadevo P 373/2006, za katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

12. Ugovor tožnice, da bi, če bi znesek dejansko prejela v zadevi I 57/2014, za prejeti znesek pri izvršilnem sodišču podala tudi izjavo o delnem umiku izvršbe (utesnitev izvršbe), kar pa v tem primeru ni storila, ni relevanten. Sodišče pritrjuje toženki, da je dejstvo, da je tožnica prejela znesek v določeni zadevi neodvisno od dejstva, ali bo in kdaj bo za prejeti znesek pri izvršilnem sodišču podala delni umik. To izhaja tudi iz določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v prvem odstavku 43. člena dopušča možnost upnika, da med postopkom, brez dolžnikove privolitve, v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, izrecno pa mu te dolžnosti ne nalaga. V primeru delnega poplačila dolgovane terjatve lahko torej upnik delno umakne izvršbo. To lahko upnik stori z dopisom (t.i. utesnitveno izjavo), pri tem pa ni vezan na zakonski rok. Edina posledica, ki upnika zadane, če takšne izjave ne poda, preden dolžnik, iz razloga delnega poplačila, poda ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi je, da mora upnik nositi tudi stroške dolžnikovega ugovora, drugih posledic pa zanj ni. Tožnica tako z navedenim ugovorom ne izkazuje, da je znesek prejela iz drugega naslova in ne na podlagi pravnomočne sodbe v zadevi P 373/2006. 13. Tožbeni ugovor glede nepravilno ugotovljenega dohodka družine ni utemeljen. Toženka je, na podlagi ocene njenega premoženjskega stanja, tožnici naložila obročno vračilo prejetega zneska. S takšno odločitvijo je toženka, kljub temu, da je k temu ne zavezuje ZBPP(1), upoštevala trenutno materialno stanje tožnice in potrebe njene družine ter ji tako omogočila lažje povračilo prejetega zneska. S tem se je želela izogniti morebitnemu izvršilnemu postopku zaradi neizpolnitve naložene obveznosti in tako dodatnim stroškom, ki bi v tem postopku nastali in bi jih kot dolžnica morala trpeti tožnica. Sicer pa iz določbe 48. člena izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči zavezan največ k vračilu zneska, ki ga je v postopku dejansko pridobil, zaradi česar ta njegova dolžnost ne more poslabšati njegovega premoženjskega stanja. Tako je tudi v konkretnem primeru, saj je toženka pravilno ugotovila, da je tožnica v postopku, v katerem ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, od nasprotne stranke prejela sredstva v višini 2.829,77 EUR in ji z izpodbijanim sklepom naložila, da je dolžna v tem znesku povrniti izplačana sredstva iz naslova izplačane brezplačne pravne pomoči. Vračilo prejetega zneska tako ne vpliva na premoženjsko stanje tožnice.

14. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, v postopku pred njegovo izdajo pa niso bile zagrešene kršitve postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.