Jedro

Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je s sklepom opr. št. Srg 2009/37799 z dne 20. 01. 2010 po sodni referentki vpisalo pri poslovnih deležih družbenikov M. P. in M. K. spremembe, do katerih je prišlo zaradi prodaje dela poslovnega deleža M. K. M. P. - ju. Z izpodbijanim sklepom, ki ga je izdal sodnik posameznik, je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo subjekta vpisa, ki jo je vložil J. Z. kot poslovodja in hkrati kot družbenik.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil J. Z. v imenu subjekta vpisa in kot družbenik subjekta vpisa. V pritožbi je navedel, da je registrsko sodišče zmotno ugotovilo, da J. Z. ni poslovodja. Prav tako je zmotno ugotovilo, da naj bi bil poslovodja M. P., saj je bil sklep, s katerim ga je registrsko sodišče imenovalo za poslovodjo, razveljavljen s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Zmotno pa je registrsko sodišče zaključilo, da je izkazana podlaga za vpis sprememb poslovnih deležev družbenikov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da J. Z. ni izkazal, da bi bil poslovodja subjekta vpisa. Pravilno je ugotovilo, da iz podatkov v spisu izhaja, da mu je funkcija poslovodje, ki mu je bila podeljena v Aktu o lastninjenju subjekta vpisa prenehala dne 23. 12. 2003, torej z dnem prve seje skupščine subjekta vpisa. Pri tem pa ni izkazal, da bi bil na kakšni kasnejši skupščini subjekta vpisa imenovan za poslovodjo. Zato je registrsko sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da je pritožba subjekta vpisa, ki jo je vložil J. Z. neupoštevna, saj jo je vložila oseba, ki ne more subjekta vpisa zastopati. Zaradi navedenega je tudi pravilno stališče registrskega sodišča, da je umik predloga za vpis spremembe deležev družbenikov, ki ga je podal v imenu subjekta vpisa J. Z., neupošteven. Kakor tudi stališče, da J. Z. kot družbenik ni imel pooblastila umikati predlog, ki ga sam ni vložil. Drugačne pritožbene trditve ne držijo in niso izkazane.

Nadalje je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da je bil predlog za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov vložen po pooblaščencu, ki ga je pooblastil zakoniti zastopnik subjekta vpisa in sicer M. P. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil slednji imenovan za zastopnika na skupščini subjekta vpisa dne 20. 10. 2005. Na podlagi sklepa skupščine s tega dne je bil imenovani tudi vpisan v sodni register kot zastopnik subjekta vpisa. Ob tem pritožbeno sodišče ocenjuje, da je nepravilno pritožbeno sklicevanje, da naj bi bil M. P. sodno imenovan za poslovodjo s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004. Ta sklep je bil razveljavljen s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. opr. št. Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005. Enake ugotovitve izhajajo iz tudi odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 176/2007. To pa pomeni, da je za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa, podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 (32. člen ZGD in 2. odst. 23. člena ZSReg). Drugačno pritožbeno stališče je glede na podane zaključke pritožbenega sodišča, zmotno. Da je postal M. P. zastopnik subjekta vpisa, kot rečeno, izhaja iz skupščinskega sklepa z dne 20. 10. 2005, zaradi česar je kot zastopnik imel pravico vložiti predmetni predlog. Pritožnik tudi v pritožbi ni izkazal, da je bil skupščinski sklep o imenovanju M. P. - ja razveljavljen ali ugotovljen za ničnega. Zgolj dejstvo, da so vložene tožbe na ugotovitev ničnosti vpisa M. P. - ja kot zastopnika subjekta vpisa pa ni upoštevno.

Pravilno je tudi stališče registrskega sodišča, da J. Z. kot družbenik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v tem postopku. Z razlogi, ki jih je v utemeljitev tega stališča navedlo registrsko sodišče, pritožbeno sodišče soglaša in se na njih sklicuje. Teh razlogov pritožnik s pritožbo ni izpodbil. Pri tem so neupoštevne pritožbene trditve, v katerih pritožnik zatrjuje, da se lastninsko preoblikovanje subjekta vpisa še ni zaključilo in se je posplošeno skliceval na določbe ZLPP in ZZLPO, saj temeljijo na materialnopravno nepravilnem razumevanju določb navedenih predpisov.

ZLPP je namreč v 1. odst. 20. člena določal, da podjetje izvede preoblikovanje in vloži prijavo za vpis v sodni register. V 2. odstavku tega člena pa je določeno, da je preoblikovanje izvedeno z dnem vpisa v sodni register. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa, vpisan s sklepom Srg 1999/00112 z dne 20. 04. 1999. To pomeni, da je bilo s tem dnem lastninsko preoblikovanje subjekta vpisa izvedeno. Hkrati pa to pomeni, da je od tega dne dalje subjekt vpisa organiziran kot kapitalska družba, ki ima lastninsko in upravljalsko strukturo z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu, ter za poslovanje katerega veljajo določbe ZGD-1. Zato ne držijo pritožbene trditve, da se lastninjenje subjekta vpisa še ni zaključilo. ZZLPPO pa ureja lastninjenje podjetij z družbenim kapitalom, ki se do uveljavitve ZZLPPO (01. 05. 1998) še niso lastninsko preoblikovala. Pritožnik v pritožbi ni konkretno navedel, katere določbe tega zakona naj bi bile z vpisom spremembe deležev družbenikov kršene in kako naj bi te kršitve vplivale na njegove pravice.

Registrsko sodišče je pravilno zaključilo, da pritožnik ni izkazal svojih trditev, da je v aktih subjekta vpisa omejena pravica direktorju, ki je tudi družbenik, da pridobiva poslovne deleže ali dele deležev od drugih družbenikov. V pritožbi ni navedel konkretnega akta in konkretne določbe, v kateri naj bi bila določena zatrjevana prepoved, zaradi česar pritožbenih trditev v to smer kot presplošnih ni mogoče preizkusiti.

Registrsko sodišče je pravilno ocenilo, da utemeljenost zahtevka za vpis spremembe deležev družbenikov izhaja iz predloženih veljavnih pogodb. Pritožbene trditve, da je v Aktu o lastninjenju subjekta vpisa predvideno, da je mogoče dele deležev odtujiti le v korist subjekta vpisa kot lastnega deleža, pritožnik ni izkazal, zaradi česar jih ni mogoče upoštevati.

Pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 601/2010 z dne 26. 05. 2010 tudi ni upoštevno, saj je v navedeni zadevi šlo za drugačno dejansko stanje, v katerem je družbenik svoj celotni poslovni delež odtujil dvema osebama. V predmetnem primeru pa je nesporno, da je del poslovnega deleža enega družbenika odkupila le ena oseba.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).