Jedro

Poleg obveznosti delodajalca kot povzročitelja škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, za katero je odgovoren, je podana tudi obveznost delavca, da ukrene vse potrebno, da škoda ne bi bila večja (192. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 37/89). Ker mora delavec v trajanju sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zmanjševati škodo, ki nastaja zaradi take nezakonite odločitve, mora sodišče pri odločanju o delavčevemu reparacijskemu zahtevku upoštevati ves dodatnI zaslužek, ki ga je delavec v tem času pridobil, vendar ne po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor delodajalca - tožene stranke. Delodajalec mora tekom sodnega postopka dokazati vrsto in višino zaslužka, česar tožena stranka tekom postopka ni storila, v pritožbi pa sme pritožnik po 1. odst. 337. člena ZPP navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v skladu z napotki pritožbenega sodišča z izpodbijano sodbo ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 28.11.1992, temveč mu je z vsemi pravicami trajalo do 21.9.1993, zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki vpisati delovno dobo v delovno knjižico za čas od 28.11.1992 do 21.9.1993. Tožena stranka je dolžna tožniku po odvodu davkov in prispevkov od bruto zneskov pripadajoče plače za obdobje od decembra 1992 do 21.9.1993 izplačati neto zneske nadomestila plače v skupni višini 214.578,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih neto zneskov plače, navedenih v izreku sodbe do plačila ter mu plačati tudi regres za letni dopust za leto 1993 v znesku 34.710,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1993 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. V preostalem je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka v celoti in sicer iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v izpodbijanem delu v celoti kot neutemeljen zavrne oz. podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje in razsojo sodišču prve stopnje. Tožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, ko je tožniku za čas do 21.9.1993 priznalo nadomestilo plače, kot če bi delal, saj sodišče ni zaslišalo tožnika, da bi preverilo ali je v spornem obdobju delal drugod. Dejstvo je, da po izdaji sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnik pri toženki ni več delal in tudi svojega delovnega statusa, vezanega na njegovo tuje državljanstvo, ne ureja več preko tožene stranke, zato sodišče ne more avtomatično tožniku prisoditi tudi polne plače, kot če bi delal. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo zakonitost sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99) v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev tudi izčrpno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče zmotno ravnalo, ko ni zaslišalo tožnika in s tem preverilo ali je v spornem obdobju tožnik delal drugod, zaradi česar mu je zmotno prisodilo avtomatično tudi polno plačo, kot če bi delal. Dejstvo je, da je zaradi nezakonitih odločitev delodajalca delavec upravičen do reintegracije in reparacije, kar pomeni, da mu je delodajalec dolžan povrniti za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja nadomestilo plače, kot če bi delal. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan vzpostaviti tisto stanje, ki je bilo pred odločitvijo o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja. Delavcu mora izplačati nadomestilo plače za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tudi v primeru, če je delavec v tem času prejemal na Zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo zaradi brezposelnosti, saj delovna doba ter nadomestilo plače izhajata iz različnih pravnih podlag kot denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Zato mora vrnitev nadomestila od zavarovanca zahtevati zavod, ne more pa delodajalec na račun prejetega nadomestila pobotati svoje obveznosti, ki jo ima do bivšega delavca, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi nezakonite delodajalčeve odločitve. Poleg obveznosti delodajalca kot povzročitelja škode, za katero je odgovoren, pa je podana tudi obveznost oškodovanega delavca, da ukrene vse potrebno, da škoda ne bi bila večja (192. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 37/89). Ker mora tudi delavec v trajanju sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zmanjševati škodo, ki nastaja zaradi take nezakonite odločitve, mora sodišče pri odločanju o delavčevemu reparacijskemu zahtevku upoštevati ves dodaten zaslužek, ki ga je delavec v tem času pridobil, vendar ne po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor delodajalca - tožene stranke. Delodajalec mora tekom sodnega postopka dokazati vrsto in višino zaslužka, česar tožena stranka tekom postopka ni storila, v pritožbi pa sme pritožnik po 1. odst. 337. člena ZPP navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej. Glede na uveljavljeno omejitev navajanja novih dejstev (eventualna maksima) in ker v konkretnem primeru tožena stranka zgolj pavšalno zatrjuje, da je tožnik v času trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pridobival dodatni zaslužek, ki bi ga moralo sodišče odšteti od njegove obveznosti, ni pa tega dokazala, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.