Jedro

Taksna oprostitev je dobrota, namenjena osebam, ki brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogle plačila sodnih taks. O tem, ali oseba ta kriterij izpolnjuje, pa se lahko prepriča sodišče tudi posredno, indično, in ne presoja zgolj dohodkov, ki so zavedeni v uradnih evidencah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj je ugotovilo, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev za oprostitev.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki med drugim navaja, da so dohodki tožnika in njegove žene nizki, sodišče pa je predlog za oprostitev zavrnilo iz razloga premičnega premoženja, ki ga imata tožnik in njegova žena, saj drugega upoštevnega premoženja nimata. Glede na nizke dohodke bi bila na mestu taksna oprostitev, kajti zahteva sodišča, da tožnik ali žena prodata premično premoženje, je prestroga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba vsebinsko ne polemizira s konkretnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje glede dohodkov in premoženja tožnika in njegove žene (kar je glede na 11. in 12.a člen Zakona o sodnih taksah1 relevantno za odločanje o taksni oprostitvi). Zgolj pavšalno napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik in njegova žena razpolagata s premoženjem večje vrednosti, kar posredno kaže na to, da ne moreta biti socialno ogrožena. Slednje je po ustaljeni sodni praksi (ki jo je pravilno citiralo prvostopenjsko sodišče in s katero pritožba sploh ne polemizira) lahko razlog za zavrnitev predloga za taksno oprostitev. Kot je pravilno in izčrpno obrazložilo sodišče prve stopnje, je taksna oprostitev dobrota, namenjena osebam, ki brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogle plačila sodnih taks. O tem, ali oseba ta kriterij izpolnjuje, pa se lahko prepriča sodišče tudi posredno, indično, in ne presoja zgolj dohodkov, ki so zavedeni v uradnih evidencah.

5. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik lastnik dveh osebnih avtomobilov: M., t. i. športnega terenca, letnik 2013, in T., športnega avtomobila, letnik 2016. Tako je očitno, da tožnik razpolaga z dvema novejšima, nadpovprečno razkošnima osebnima avtomobiloma, kar se nikakor ne sklada s trditvami o domnevni socialni ogroženosti in nemožnosti plačevanja sodnih taks; kdor si lahko privošči tako nenujne in drage stvari, kot so športni avtomobili, prav gotovo ne more biti preživninsko ogrožen s plačilom sodne takse v znesku 165,00 EUR. Poleg tega je (prav tako neizpodbijano) ugotovljeno, da tožnikova žena razpolaga s kombijem M., letnik 2017, tožnik pa ima poleg obeh osebnih avtomobilov v lasti tudi prikolico znamke X.; po ugotovitvah sodišča prve stopnje so ta štiri vozila vredna okoli 58.500,00 EUR. Zato tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da pri tožniku ne gre za nikakršno socialno ogroženost, kljub temu, da iz uradnih evidenc izhajajo le nizki mesečni prihodki. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za taksno oprostitev zavrne in da tudi ne odobri tožniku obročnega plačila, povsem pravilna.

6. Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku2) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Uradni list RS, št. 37/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju ZST-1. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.