Jedro

Ker je dolžnik vedel, da upnik - sklad otroku plačuje nadomestilo preživnine, s plačili zakoniti zastopnici otroka, terjatev upnika - sklada ni prenehala.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se dolžnikovemu ugovoru delno ugodi v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, in se v tem delu sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo pa zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo zaradi izterjave nadomestila preživnine za čas od 1.7.2001 do 28.2.2003, in zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila. Z izpodbijanim sklepom pa je dolžnikov ugovor zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov in tudi ne zatrjevani ugovorni razlog, po 8. točki 2. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Vztraja pri ugovorni navedbi, da je materi otroka plačal in ji še plačuje preživnino, tudi za obdobje, ko je denar dobivala od upnika.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno napačna odločitev prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi ni podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov. Po določbi 2. odst. 55. člena ZIZ mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, če je listina, na podlagi katere je bila izvršba dovoljena, izvršilni naslov. Po 1. odst. 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem, poleg upnika in dolžnika, navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločba o nadomestilu preživnine za mladoletno Majo Čebela, ki predstavlja izvršilni naslov, ne zajema zakonskih zamudnih obresti, zato ni podlage za dovolitev izvršbe tudi za zamudne obresti. Določba 3. odst. 28. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS (ZJSRS) upniku sicer daje upravičenje, da od dolžnika zahteva tudi pripadajoče obresti, vendar pa mora, tudi za prisilno izterjavo te terjatve, imeti primeren izvršilni naslov (glej II Ips 149/2004). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je po delni ugoditvi ugovoru, sklep o izvršbi, v delu, s katerim je izvršba dovoljena tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, razveljavilo in v tem delu upnikov predlog zavrnilo.

V ostalem pa je izpodbijana odločitev pravilna. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da s plačili zakoniti zastopnici otroka, ki so bila izvršena na podlagi poravnave, sklenjene dne 6.5.2004, terjatev sedanjega upnika do dolžnika ni prenehala. Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve, da je, ob sklenitvi poravnave z zakonito zastopnico otroka, vedel, da sedanji upnik otroku plačuje nadomestilo preživnine. Z izplačilom nadomestila preživnine otroku je terjatev otroka, po določbi 1. odst. 28. člena ZJSRS, prešla na sedanjega upnika. Dolžnik bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnil prejšnjemu upniku le do tedaj, ko ga je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Ali drugače: dolžnikova obveznost bi, zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku, prenehala le, če za prehod terjatve ne bi vedel. Sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (glej Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 309 in stran 582). Ko pa je dolžnik zvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi, z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka, njegova preživninska obveznost prenehala le v primeru, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (2. odst. 280. člena Obligacijskega zakonika). Pokaže se torej, da dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačilom dogovorjenega zneska materi otroka, brez upnikovega soglasja, ni mogla prenehati, ne glede na to, če je bilo s poravnavo zajeto tudi obdobje, v katerem je upnik otroku plačeval nadomestilo preživnine. Pravilna je potemtakem odločitev sodišča prve stopnje, da ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.

Pritožbeno sodišče je zato v preostalem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper izterjavo glavnice v znesku 313.065,00 SIT, ki predstavlja seštevek nadomestila preživnine za čas od 1.7.2001 do

28.2.2003.