Jedro

Rok za vložitev ugovora v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne prične teči z dnem izdaje sklepa o začetku tega postopka, ampak z dnem objave oklica o začetku postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.6.2011 (Dn 1), vzpostavilo dve listini, in sicer kupoprodajno pogodbo z dne 26.4.1968, sklenjeno med J. in A.S., ter kupno pogodbo z dne 22.12.1971, sklenjeno med A.S. in C.S., ter na njuni podlagi in na podlagi izvirnika kupne pogodbe z dne 19.4.2000, sklenjene med C.S. in predlagateljem S.R.Ž., dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini s parc. št. 2150/0 k.o. Z. v korist predlagatelja. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor nasprotnega udeleženca (zemljiškoknjižnega lastnika obravnavane nepremičnine) zoper ta sklep in slednjega potrdila.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec, ki uvodoma opozarja, da sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižnih listin ni vseboval datuma, prav tako pa tudi v času njegove objave na zemljiškoknjižnem portalu ni bilo datuma objave. V kolikor bi bil sklep opremljen z datumom oz. dnem izdaje, bi pritožnik le-tega štel za datum objave in od njega štel procesni rok. Ker je datum bistveni element za štetje procesnih rokov, njegov neobstoj, torej sodna napaka, ne more in ne sme iti v škodo zemljiškoknjižnega lastnika, saj bi bilo sicer kršeno načelo pravne varnosti. Pritožnik vztraja tudi pri svoji ugovorni navedbi, da vzpostavljeni kupoprodajni pogodbi ne vsebujeta zemljiškoknjižnega dovolila z ustrezno identifikacijsko številko nepremičnine, zaradi česar se pojavlja vprašanje, če izvirnika pogodbe z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom nima v lasti kdo drug – pritožnik je bil namreč opozorjen, da obstaja več listin, ki izkazujejo lastništvo predmetne nepremičnine. Zato bi bilo potrebno, ne glede na verigo kasnejših pogodb, pojasniti, kako je nepremičnina iz kupoprodajne pogodbe z dne 26.4.1968, ki v slednji ni identificirana, postala garaža s parc. št. 2150/0 k.o. Z., saj v tem primeru v verigi pogodb, ki jih je J. sklenil s kupci, ena garaža zmanjka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik se neuspešno sklicuje na okoliščino, da datum izdaje v sklepu o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin z Dn. št. 1 ni bil naveden. Glede na določbo četrtega odstavka 238. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) namreč rok za vložitev ugovora v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne prične teči z dnem izdaje sklepa o začetku tega postopka, ampak z dnem objave oklica o začetku postopka. Izostanek datuma v navedenem sklepu tako ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dovolitvi predlaganega vpisa, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec ugovor vložil po izteku enega meseca od dne objave oklica o začetku postopka. Ob tem pritožnik neuspešno trdi, da datum objave oklica v zemljiškoknjižnem portalu ni bil naveden oz. iz njega razviden, saj je iz spisovnih podatkov in samega portala eZK razvidno, da je bil oklic v zadevi z Dn. št. 1 na portalu objavljen dne 16.5.2011, pritožnik pa tega podatka s pavšalno in nedokazano trditvijo ne more izpodbiti - zlasti ker je v 16. členu Pravilnika o zemljiški knjigi določeno, da se mora oklic o začetku postopka na portalu eZK objaviti tako, da se, med drugim, objavi tudi datum same objave.

Pritožnik neutemeljeno graja tudi zaključek sodišča o potrebni vsebinski razlagi določbe 31. člena ZZK-1 in o nebstoju dvoma v identiteto nepremičnine, na katero se nanaša predlagani vpis, z nepremičninami, navedenimi v listinah, ki so podlaga za vpis. Sodišče prve stopnje je glede obstoja te identitete navedlo prepričljive in pravilne razloge, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša ter se, v izogib ponavljanju, sklicuje nanje, saj jih pritožnik z nekonkretiziranimi in nedokazanimi trditvami o obstoju večjega števila zemljiškoknjižnih listin, ki naj bi se nanašale na obravnavano nepremičnino, in z navedbo, da naj bi v primeru dovolitve predlaganega vpisa v verigi pogodb, ki naj bi jih J. sklenil s kupci, zmanjkala ena garaža, ni uspel izpodbiti. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo, skladno z določbo 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.