20. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Francija Ježka, Ljubljana, in Odvetniške družbe Ježek & Snoj, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 20. februarja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 48106/2014 z dne 22. 9. 2016 in zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Ks 48106/2014 z dne 8. 7. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. X Kpr 48106/2014 z dne 29. 12. 2015 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika, odvetnik in odvetniška družba, z ustavno pritožbo izpodbijata pravnomočen sklep, s katerim je sodišče zagovorniku, postavljenem po uradni dolžnosti v pripravljalnem postopku proti mladoletniku, odmerilo nagrado in potrebne izdatke za zastopanje mladoletnika. Za pritožnika je sporno vprašanje, kdaj se je v obravnavani zadevi začel sodni postopek, in s tem povezano vprašanje, po katerem zakonu bi moralo sodišče odmeriti stroške. Hkrati z ustavno pritožbo vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki naj bi bil v primerjavi z drugimi sodnimi pomočniki (izvršitelji, sodnimi vročevalci, izvedenci) diskriminatoren do odvetnikov. Po mnenju pobudnikov za takšno ureditev ni ne logičnih ne ekonomskih in ne pravnih razlogov, ustavnopravnega argumenta za opisano razlikovanje pa naj ne bi ponudil niti zakonodajalec.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnika v skladu s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS zatrjujeta, da gre v njuni zadevi za posebej utemeljen primer, ki presega pomen konkretne zadeve, saj naj bi odpirala pomembna ustavnopravna vprašanja, kot na primer ali je izvršilna veja oblasti ustavno upravičena enostransko poseči v pravico do plačila, ki je na podlagi avtonomije dogovorjeno s strani Odvetniške zbornice Slovenije in s soglasjem Ministrstva za pravosodje, ali je izvršilna veja oblasti upravičena do tega, da drugo polovico (tj. polovico, ki se ne izplača odvetniku na podlagi sklepa), kar preprosto zadrži, čeprav je nasprotni stranki naložena v plačilo celota, ter v čem je ustavnopravno dopustni znak razlikovanja (diskriminacije) med odvetniki in drugimi sodniškimi pomočniki (npr. izvedenci, izvršitelji), ki v primerih plačila iz proračuna ne dobijo zgolj polovičnega plačila.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe pa ni utemeljen (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnika sta svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnikov ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik