Jedro

ZIZ ne vsebuje določila v smislu 2. odst. 20.1 člena ZIP, po katerem je upnik lahko zahteval v primeru, ko so mu bili v izvršilnem naslovu določeni tudi stroški postopka, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od stroškov po predpisani stopnji od dneva izdaje izvršilnega naslova do plačila.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka).

Zahteva upnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sicer za glavnico, ki jo predstavljajo pravdni stroški v znesku 180.441,50 SIT, in za izvršilne stroške v znesku 20.438,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.2.1999 dalje do plačila. Predlog upnice je zavrnilo v delu, v katerem je zahtevala izterjavo zakonitih zamudnih obresti v višini 70.749,08 SIT (obresti od 11.2.1997 do 23.6.1998), izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneska 251.191,58 SIT za čas od 24.6.1998 do plačila in izterjavo izvršilnih stroškov v znesku nad 20.438,00 SIT (II. točka izreka).

Upnica se je pravočasno pritožila zoper sklep o izvršbi v zavrnilnem delu, in sicer zoper zavrnitev predloga za izvršbo za zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov, iz vseh pritožbenih razlogov.

Navedla je, da je predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sicer še v času veljavnosti 20.a člena Zakona o izvršilnem postopku, kljub temu pa sodišče kljub urgencam sklepa o izvršbi vse do 9.2.1999 ni izdalo. Ker se je zakon spremenil šele po vložitvi predloga za izvršbo, je upnica ob vložitvi predloga za izvršbo imela izvršilni naslov tudi za zakonite zamudne obresti. Glede na prepoved retroaktivnosti tako sodišče prve stopnje ni pravilno odločilo, saj se Zakon o izvršbi in zavarovanju ne uporablja za nazaj. V pritožbi je priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnica vložila predlog za izvršbo dne 24.6.1998, torej v času, ko je še veljal Zakon o izvršilnem postopku (ZIP), sodišče prve stopnje pa je izpodbijani sklep o izvršbi izdalo že po uveljavitvi Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in sicer dne 9.2.1999. Ker je Zakon o izvršbi in zavarovanju v skladu s 302. členom zakona stopil v veljavo 15. oktobra 1998 in v 2. odstavku 300. člena določil, da se s tem dnem v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakona o izvršilnem postopku, razen določb o opravi izvršbe in zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih pri sodišču, ki neposredno opravljajo posamezna dejanja izvršbe in zavarovanja, in ker sodišče prve stopnje odloča o zadevi po stanju ob izdaji sklepa o izvršbi (prim. 1. odst. 304. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je v konkretnem primeru odločalo o dovolitvi izvršbe po določbah takrat že veljavnega ZIZ-a. Iz izvršilnega naslova, katerega prisilno izvršitev je v konkretnem primeru zahtevala upnica, izhaja, da upnici niso bile prisojene tudi zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov od dneva izdaje izvršilnega naslova dalje do plačila, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo za izterjavo navedenih obresti pravilna. ZIZ, po določbah katerega je sodišče prve stopnje kot je že obrazloženo, odločalo namreč ne vsebuje določila v smislu 2.odst. 20.a. člena ZIP, po katerem je upnik lahko zahteval v primeru, ko so mu bili v izvršilnem naslovu določeni tudi stroški postopka, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku tudi plačilo zamudnih obresti od stroškov po predpisani stopnji od dneva izdaje izvršilnega naslova do plačila. Upnica bi tako v skladu z (veljavnim) ZIZ-om bila upravičena do zakonitih zamudnih obresti od pravdnih stroškov le, v kolikor bi ji le-te bile v izvršilnem naslovu tudi prisojene, sicer pa ne.

Ker torej uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2.odst.365. člena ZPP v zvezi s 380. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo upnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odst.166. člena ZPP v zvezi z 1. odst. 154.člena ZPP in 15. člena ZIZ. Ker upnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).