Jedro

Zaradi umika pritožbe se obračuna sodna taksa za pritožbo po tar. št. 1122 ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 27/2008 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožene stranke za vračilo celotne sodne takse zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je postopek o pritožbi tožene stranke končal z domnevo umika pritožbe pred izdajo odločbe sodnika posameznika, ki odloča o pritožbi. Sodišče je zato sodno takso upoštevaje znižan količnik 1,5 v višini 27,00 EUR, po uradni dolžnosti toženi stranki vrnilo. Ker je glede na določbo tar. št. 1122 Taksne tarife v zvezi s 34. členom ZST-1 tožena stranka v tem postopku upravičena do vračila preveč plačane sodne takse (le) v višini 27,00 EUR, je sodišče zahtevo tožene stranke za plačilo celotne plačane sodne takse kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. Podaja pritožbo v laični obliki, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je na sklepu napisana napačna opravilna številka P 27/2008, ker je vloge podajal za P 27/2018. Nato navaja, da v členu 36 in 34 ZST-1 nikjer ni zasledil določbo o povračilu samo polovice preveč plačane sodne takse. Zato zahteva vrnitev takse v celoti. Zahteva, da se razrešijo tudi ugovori v zadevi I 70/2020 z dne 13. 7. 2020, kjer je dokazal, da je bila sodna taksa za pritožbo P 27/2018 pravočasno plačana. Zahteva, da pritožbo z dne 21. 1. 2020 sodišče upošteva tudi v postopku P 27/2018 in ga nadaljuje in se ne zaključi z izvršbo I 70/2020. Priglaša tudi stroške, ki nastajajo v zvezi s pritožbo P 27/2008. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik sicer v pritožbi pravilno omenja, da je sodišče prve stopnje v uvodu sklepa napisalo napačno opravilno številko P 27/2008 in bi pravilno morala biti opravilna številka te zadeve P 27/2018. Po določbi člena 328 ZPP pa lahko predsednik senata kadarkoli popravi očitno pisno pomoto, na katero pravilno opozarja pritožnik.

5. V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo člena 34 ZST-1. Ta člen v četrtem odstavku določa, da če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek ob vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Ta določba tako odkazuje na uporabo določbe Taksne tarife 1122 po kateri v primeru, če se postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisana obravnava pred izdajo odločbe, se taksa po tar. št. 1121 zniža na 1,5. Ker je osnovna taksa bila odmerjena po količniku 3,0 (v zvezi s takso po členu 16 ZST-1), je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je na podlagi določbe člena 37 ZST-1 odločilo, da je tožena stranka v tem postopku upravičena do vračila preveč plačane sodne takse v višini 27,00 EUR, torej le do vračila polovične sodne takse, ker je kljub umiku vseeno zavezana za plačilo polovico sodne takse po prej omenjeni Tarifni številki. V tem delu je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pritožba v tem delu tako ni utemeljena.

6. Nadalje pritožnik v pritožbi navaja, da iz zadeve I 70/2020 z dne 13. 7. 2020 izhaja, da je bila taksa za pritožbo P 27/2018 z dne 21. 1. 2020 pravočasno plačana. V tem delu pritožba ni utemeljena, kajti sodišče prve in druge stopnje sta že ugotovili in sicer s sklepom P 27/2018 z dne 21. 1. 2020 in s sklepom VSC I Cp 110/2020 z dne 20. 4. 2020, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženčeva pritožba umaknjena, ker je toženec sodno takso za pritožbo plačal prepozno. Zato sklicevanje na plačilo sodne takse v drugem izvršilnem postopku, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v sklepu z dne 12. 8. 2020 ne vpliva.

7. Glede na obrazloženo tako ni mogoče pritožbe z dne 21. 1. 2020 obravnavati v postopku P 27/2018, ker je bila le-ta šteta za umaknjeno in je s tem odločba Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. P 27/2018 z dne 22. 10. 2019 postala dne 20. 4. 2020 pravnomočna in izvršljiva dne 31. 5. 2020. 8. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da pritožba tožene stranke ni utemeljena in je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo toženca kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Pritožnik sicer zahteva povrnitev pritožbenih stroškov, ki jih izrecno ni priglasil, in ker s pritožbo ni uspel, sam krije svoje eventuelne pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).