Jedro

Gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta tožnika solastnika prostorov v mansardi stanovanjske hiše K. 2, D., stoječe na parc.št. 3745, vpisane pri vl.št. 1035 k.o. D., ki obsega stopnišče 11,53 m2, sobo 19,92 m2, sobo 18,15 m2, shrambo 6,81 m2 v skupni izmeri 56,41 m2, vsak do 1/2. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečima strankama povrniti pravdne stroške v znesku 2.825,77 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po 15 dneh od prejema sodbe. S popravnim sklepom opr. št. P 165/2007 z dne 7.4.2009 je sodišče prve stopnje v prvem odstavku izreka sodbe popravilo očitno pisno pomoto tako, da je napačno parc. št. 2745 nadomestilo s pravilno številko 3745. Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da je bilo do posega tožeče stranke v že obstoječe stanje na podstrešju pravno stanje lastništva nesporno. Tožnika naj bi pridobila soglasje posestne in lastninske prednice tožene stranke. To soglasje pa sodba zmotno tolmači. Posestna prednica toženke ni dala soglasja, da se dela izvajajo tudi na njej solastnem delu podstrešja in zlasti ni dala soglasja, da prepušča svoj solastni del tožnikoma v last. Tožeča stranka je izvajala dela brez gradbenega dovoljenja in so zato že v osnovi ta dela nelegalna. Na tej osnovi tožnika ne moreta uveljavljati pridobitev kakršnihkoli pravic. Tožnika sta gradila na tujem svetu, z izvedeno gradnjo pa nista mogla pridobiti lastninske pravice na solastnem delu toženke. Kdor gradi na tujem svetu, ne da bi za to pridobil soglasje lastnika, ne pridobi lastninske pravice, tudi če je s to gradnjo solastni delež pridobil na vrednosti. Tožena stranka je pridobila s kupoprodajno pogodbo lastništvo na stanovanju v pritličju hiše Kersnikova 2 in na vseh temu stanovanju pripadajočih skupnih prostorih tako v kleti kot na podstrešju. Po zakonu se lastninska pravica lahko pridobi s pravnim poslom, z odločbo upravnega organa, priposestvovanjem, nikakor pa ne s samovoljnim ravnanjem. V ravnanju tožeče stranke je zaslediti okupacijo, ki v takih primerih ne more navreči tožnikoma pravico, da si pridobijo v last tujo solastnino.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sledilo napotkom revizijskega sodišča, nato pa na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja odločitev oprlo na materialnopravne določbe prej veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – ZTLR, ki so urejale pridobitev lastninske pravice z gradnjo stavbe oziroma gradbenega objekta na tujem zemljišču (24., 25. in 26. člen). V tej zadevi je sporno priznanje lastninske pravice prostorov v mansardi stanovanjske hiše K. 2, D., stoječe na parceli štev. AA, vpisane pri vl. št. BB, k.o. D.. Po podatkih zemljiške knjige je lastnik navedene nepremičnine družba T. d.d., dejansko pa gre po ugotovitvah prvostopnega sodišča za etažno lastnino in sicer sta tožnika etažna lastnika stanovanja v prvem nadstropju, toženka pa je etažna lastnica stanovanja v pritličju. Odločilnega pomena so nadaljnje ugotovitve sodišča, da sta tožnika kot etažna lastnika stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše, na podlagi pridobljenega soglasja, ki jima ga je dala pravna prednica tožene stranke, izgradila oziroma izdelala mansardo v tej stanovanjski hiši ter da je glede na korenite in obsežne spremembe na sami zgradbi spremenjena identiteta zgradbe. Mansardni prostori pri tem sami zase niso stanovanje, pač pa so sestavni del stanovanja v nadstropju, ki je s tem povečano še za prostore v mansardi. Po sodni praksi vrhovnega sodišča gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe (tako II Ips 439/2005, II Ips 791/2006). Četudi sodna praksa restriktivno obravnava vlaganja v objekte v smeri pridobitve lastninske pravice na delu zgradbe oziroma na zgradbi kot celoti, pritožbeno sodišče soglaša z argumenti sodbe, da je v konkretni zadevi z vlaganji tožeče stranke v izdelavo stanovanjskih prostorov v mansardnem delu stavbe identiteta zgradbe spremenjena. Tožnika sta s tem pridobila na prej skupnih hišnih prostorih kot graditelja lastninsko pravico na originaren način.

Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno očita sodišču zmotno tolmačenje soglasja njene pravne prednice, češ da ni dala soglasja, da se dela izvajajo tudi na njej solastnem delu podstrešja. Sodba ugotavlja kot nesporno, da je tožeča stranka na podlagi pridobljenega soglasja pravne prednice izgradila oziroma izdelala mansardo. Pisno soglasje pravne prednice A. K. namreč vsebinsko brez dvoma zajema vsa kasneje dejansko izvedena dela, torej dela na celotni mansardi, ne le na deležu, ki naj bi pripadal tožnikoma. O vsebini in obsegu soglasja je sodišče pričo A. K. tudi zaslišalo. Tak zaključek, kot ga navede pritožba, nikakor ni logičen niti nima podlage v izvedenih dokazih. Pritožnica se nadalje sklicuje na izvedbo del brez gradbenega dovoljenja, zaradi česar tožnikoma odreka možnost pridobitve kakršnihkoli pravic. Tožeča stranka se že v tožbi sklicuje na potrdilo RS, Upravne enote D. z dne 17.2.1995, na podlagi katerega je upravni organ ugotovil, da za nameravano gradnjo ni potrebno gradbeno dovoljenje ter da ni v nasprotju z družbenim planom občine. Sicer pa gre pri trditvah pritožnice o nelegalnosti gradnje za novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni več dopustno uveljavljati glede na določbo 1. odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti glede na določbo 2. odstavka 350. člena ZPP. Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.