Jedro

Obveznost staršev, da preživljajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo, je subsidiarne narave in je primarna dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na drugem zakoncu. Glede na primarno obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca s strani drugega zakonca je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo zakonske zveze obveznost preživljanja upnice prešla na njenega moža in je dolžnikova osnovna obveznost preživljanja upnice po izvršilnem naslovu ugasnila. Podan je torej ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe za izterjavo preživnin za čas po sklenitvi upničine zakonske zveze.

Vprašanje, ali zakonec upnico lahko ali je ne more preživljati, je lahko le stvar presoje v drugem ustreznem postopku, v katerem bi upnica od svojih staršev zahtevala nadaljnje preživljanje kot njihovo subsidiarno obveznost, in ne v tem izvršilnem postopku. Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo tako, da je izvršbo ustavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba za izterjavo preživnine za čas od 20. 11. 2020 do 31. 8. 2021 s pripadajočimi obrestmi (I. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da upnica sama nosi svoje stroške, ki jih je priglasila v odgovoru na ugovor z dne 8. 10. 2021 (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne in dolžniku naloži, da v proračun sodišča povrne stroške brezplačne pravne pomoči upnice, ki so nastali v zvezi z ugovorom in to pritožbo. Podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve, sodišče pa zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal v prejšnjem ugovoru (drugi odstavek 56. člena ZIZ). Tudi ugovor po izteku roka mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Dolžnik je pri ugovoru po izteku roka omejen z uveljavljanjem le pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej z uveljavljanjem razlogov, ki njegovo obveznost ukinjajo, ne pa negirajo.1

7. S sklepom o izvršbi z dne 15. 10. 2020 je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova (dogovora o preživnini št. 567/01-21, sklenjenega 16. 7. 2001 pri Centru za socialno delo, v zvezi z obvestilom o uskladitvi preživnine št. 567- 231/01-15 z dne 31. 1. 2020) dovolilo izvršbo za izterjavo zapadle preživninske dajatve v znesku 176,88 EUR (za čas od 1. 9. 2020 do 30. 9. 2020) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2020 do plačila, in za izterjavo bodočih preživninskih dajatev, ki bodo dospele v plačilo vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec v znesku po 176,88 EUR za čas od 1. 10. 2020 do 31. 8. 2021 oziroma v znesku, ki bo v skladu z vsakokratno valorizacijsko odločbo, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega preživninskega obroka, to je od vsakega 16. dne v mesecu za tekoči mesec do dne plačila. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 29. 10. 2020. 8. Dolžnik je 9. 8. 2021 na sodišče poslal vlogo z naslovom „Prekinitev plačila preživnine zaradi sklenitve zakonske zveze – A. A.“. Res je sicer to vlogo primarno naslovil na Center za socialno delo in jo je sodišču poslal le v vednost, je pa po pozivu sodišča dne 27. 8. 2021 izjavil, naj se vloga z dne 9. 8. 2021 obravnava kot ugovor. Ob dejstvu, da je bil dolžnik takrat še laična stranka, ki je naknadno izrecno izjavila, da njena vloga predstavlja ugovor zoper sklep o izvršbi, ter glede na vsebino te vloge je sodišče prve stopnje vlogo pravilno obravnavalo kot ugovor in se za neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe upnice, da vloga ne po vsebini ne po obliki ne predstavlja ugovora. Posledično sklep tudi ni obremenjen z očitano kršitvijo določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki naj bi jo sodišče storilo z napačno prepoznavo in obravnavo dolžnikove vloge.

9. V ugovoru je dolžnik navedel, da je upnica 20. 11. 2020 sklenila zakonsko zvezo z B. B., ki je zaposlen pri podjetju ... in prejema redni mesečni dohodek. Mož ima tako sredstva, ki zadostujejo za preživljanje obeh, žene in moža, zato zahteva prekinitev plačila preživnine upnici. Dolžnik je navedel tudi, da niti ne ve, ali se upnica sploh še redno šola.

10. Upnica je v odgovoru na ugovor pritrdila navedbam, da je 20. 11. 2020 sklenila zakonsko zvezo z B. B. Nadalje pa je navedla, da je njen mož državljan Bosne in Hercegovine ter da je ob sklenitvi zakonske zveze še živel v BiH in je bil brez zaposlitve ter zato nezmožen preživljati upnico. Kljub prizadevanjem, da bi dobil dovoljenje za prebivanje ter čim prej prišel v Slovenijo in se tu zaposlil, je v Slovenijo prišel šele v juniju 2021, zaposlil se je 6. 7. 2021, prvo plačo pa dobil v avgustu 2021. Upnica je dolžniku vrnila preživnino za mesec avgust 2021, do julija 2021 pa je upravičena do preživnine, saj je bil do tedaj njen mož brez zaposlitve, brez dohodkov in je ni bil zmožen preživljati. Pojasnila je še, da se redno šola na Srednji šoli za ... v Ljubljani.

11. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano I. točko izreka sklepa dolžnikovemu ugovoru ugodilo in izvršbo ustavilo za preživnino za čas od sklenitve zakonske zveze upnice dalje, to je za čas od 20. 11. 2020 do 31. 8. 2021. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnikova preživninska obveznost do upnice, ki se sicer še vedno redno šola, ugasnila zaradi sklenitve zakonske zveze upnice (sklenitev zakonske zveze upnica priznava in je nesporna, izhaja tudi iz poročnega lista št. .../2021).

12. Po določbah Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti (prvi odstavek 183. člena DZ). Polnoletnega otroka, ki se redno šola in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, morajo starši preživljati do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti, do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija oziroma do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa; obveznost preživljanja v teh primerih traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti (drugi in tretji odstavek 183. člena DZ). Izjemo od obveznosti preživljanja po navedenih določbah pa ureja četrti odstavek 183. člena DZ, po katerem so starši dolžni otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

13. Obveznost staršev, da preživljajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo, je glede na četrti odstavek 183. člena DZ subsidiarne narave in je primarna dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na drugem zakoncu (prvi odstavek 62. člena DZ). Glede na primarno obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca s strani drugega zakonca (za preživninska razmerja med njima se po drugem odstavku 62. člena DZ smiselno uporabljajo določbe o preživninskih razmerjih med razvezanima zakoncema, torej določbe 100. do 108. člena DZ) je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo zakonske zveze obveznost preživljanja upnice prešla na njenega moža in je dolžnikova osnovna obveznost preživljanja upnice po izvršilnem naslovu ugasnila. Podan je torej ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe za izterjavo preživnin za čas po sklenitvi upničine zakonske zveze. Vprašanje, ali zakonec upnico lahko ali je ne more preživljati, pa je lahko le stvar presoje v drugem ustreznem postopku, v katerem bi upnica od svojih staršev zahtevala nadaljnje preživljanje kot njihovo subsidiarno obveznost, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, in ne v tem izvršilnem postopku. Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.

14. Razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede razporeditve trditvenega in dokaznega bremena o (ne)zmožnosti preživljanja upnice s strani njenega zakonca in presoja, ali je bilo izkazano, da mož upnice ni zmožen preživljati, se ob povedanem izkažejo za pravno nerelevatne, saj se sodišču ob ugotovitvi, da je dolžnikova preživninska obveznost prenehala že v trenutku, ko je upnica sklenila zakonsko zvezo, do teh vprašanj niti ne bi bilo treba opredeljevati. Za pravno nepomembne in za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve nerelevantne se posledično izkažejo tudi izjemno obširne upničine pritožbene navedbe glede teh vprašanj in očitki o kršitvah, ki naj bi jih sodišče ob tej presoji storilo. Višje sodišče zato teh očitkov iz pritožbe ne povzema in nanje tudi ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. S pritožbo upnica izpodbija tudi odločitev iz II. točke izreka sklepa, da sama krije stroške odgovora na ugovor. V zvezi s tem ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, višje sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da glede na dolžnikov uspeh z ugovorom ti stroški niso bili potrebni za izvršbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

16. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upničino neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. VSL Sklep I Ip 1115/2016 z dne 12. 5. 2016, VSL Sklep II Ip 2200/2017 z dne 29. 11. 2017, VSL Sklep II Ip 664/2019 z dne 17. 4. 2019, VSL Sklep I Ip 1449/2020 z dne 26. 1. 2020, VSM Sklep I Ip 422/2020 z dne 30. 7. 2020, VSL Sklep I Ip 1071/2020 z dne 24. 11. 2020, ...