Jedro

Jedro

Delodajalec mora upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).

Delodajalec mora upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 183,00 EUR.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 183,00 EUR.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača nagrado za poslovno uspešnost za leto 2019 v znesku 1.056,39 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 17. 12. 2019 do plačila. Dolžna je plačati tudi sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje.

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača nagrado za poslovno uspešnost za leto 2019 v znesku 1.056,39 EUR z obrestmi, ki od ustreznega neto zneska tečejo od 17. 12. 2019 do plačila. Dolžna je plačati tudi sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2.Zoper zamudno sodbo vlaga toženka pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja neobstoj pogojev iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Iz obvestila o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost izhaja, da ni ravnala diskriminatorno. Nagrado je izplačala upoštevaje kriterije, ki jih je sprejela v soglasju s sindikatoma in so bili določeni na enak način za vse delavce. Z vidika posameznega delavca je ključen čas prisotnosti, v katerem je dejansko prispeval k poslovnemu uspehu družbe. Zaradi upoštevanja kriterija prisotnosti na delu v poslovnem letu tožnica zato ni bila obravnavana manj ugodno. Ker je poslovna uspešnost element plačila za delo, je toženka pri določitvi kriterija prisotnosti na delu izhajala iz drugega odstavka 67. člena ZDR-1. Upoštevni razlikovalni element pri izplačilu poslovne uspešnosti je tudi individualni prispevek zaposlenega k poslovnemu uspehu družbe, ker le posameznikova prisotnost na delu in doseganje pričakovanih rezultatov omogočata delodajalcu pozitivni poslovni rezultat. Zakonske zamudne obresti, ki so prisojene za obdobje od 17. 12. 2019 do 17. 12. 2021, so zastarale. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper zamudno sodbo vlaga toženka pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja neobstoj pogojev iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Iz obvestila o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost izhaja, da ni ravnala diskriminatorno. Nagrado je izplačala upoštevaje kriterije, ki jih je sprejela v soglasju s sindikatoma in so bili določeni na enak način za vse delavce. Z vidika posameznega delavca je ključen čas prisotnosti, v katerem je dejansko prispeval k poslovnemu uspehu družbe. Zaradi upoštevanja kriterija prisotnosti na delu v poslovnem letu tožnica zato ni bila obravnavana manj ugodno. Ker je poslovna uspešnost element plačila za delo, je toženka pri določitvi kriterija prisotnosti na delu izhajala iz drugega odstavka 67. člena ZDR-1. Upoštevni razlikovalni element pri izplačilu poslovne uspešnosti je tudi individualni prispevek zaposlenega k poslovnemu uspehu družbe, ker le posameznikova prisotnost na delu in doseganje pričakovanih rezultatov omogočata delodajalcu pozitivni poslovni rezultat. Zakonske zamudne obresti, ki so prisojene za obdobje od 17. 12. 2019 do 17. 12. 2021, so zastarale. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet spora je nagrada za poslovno uspešnost za leto 2019. Toženka jo je izplačala delavcem na podlagi drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in podjetniške kolektivne pogodbe, pri odmeri višine posameznemu delavcu pa je upoštevala njegovo individualno delovno uspešnost in prisotnost na delovnem mestu. Tožnici je izplačala 655,72 EUR. Sodišče prve stopnje ji je prisodilo razliko do maksimalnega zneska nagrade, ki je bil določen v višini 1.712,11 EUR.

5.Predmet spora je nagrada za poslovno uspešnost za leto 2019. Toženka jo je izplačala delavcem na podlagi drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in podjetniške kolektivne pogodbe, pri odmeri višine posameznemu delavcu pa je upoštevala njegovo individualno delovno uspešnost in prisotnost na delovnem mestu. Tožnici je izplačala 655,72 EUR. Sodišče prve stopnje ji je prisodilo razliko do maksimalnega zneska nagrade, ki je bil določen v višini 1.712,11 EUR.

6.V skladu s prvim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je prvostopenjsko sodišče utemeljilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

6.V skladu s prvim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je prvostopenjsko sodišče utemeljilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

7.Neutemeljene so navedbe, s katerimi pritožba zatrjuje neobstoj pogojev iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Bistvo pritožbenih navedb je, da iz listine, ki jo je tožnica priložila tožbi (obvestilo o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost z dne 16. 12. 2019), izhaja, da toženka ni ravnala nezakonito, saj je tožnici izplačala nagrado v pravilni višini, tj. na podlagi kriterijev, ki so bili sprejeti v soglasju s sindikatoma v podjetju, zapisani so bili v podjetniški kolektivni pogodbi, določeni na enak način za vse delavce in so bili znani vnaprej. Dejstvo, da so bili kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost predmet avtonomne ureditve socialnih partnerjev in ostale naštete okoliščine, ki jih pritožba izpostavlja v zvezi s kriteriji, po presoji pritožbenega sodišča še ne pomenijo, da vsebina kriterija ne more biti ugotovljena za diskriminatorno oziroma nezakonito.

7.Neutemeljene so navedbe, s katerimi pritožba zatrjuje neobstoj pogojev iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Bistvo pritožbenih navedb je, da iz listine, ki jo je tožnica priložila tožbi (obvestilo o izplačilu nagrade za poslovno uspešnost z dne 16. 12. 2019), izhaja, da toženka ni ravnala nezakonito, saj je tožnici izplačala nagrado v pravilni višini, tj. na podlagi kriterijev, ki so bili sprejeti v soglasju s sindikatoma v podjetju, zapisani so bili v podjetniški kolektivni pogodbi, določeni na enak način za vse delavce in so bili znani vnaprej. Dejstvo, da so bili kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost predmet avtonomne ureditve socialnih partnerjev in ostale naštete okoliščine, ki jih pritožba izpostavlja v zvezi s kriteriji, po presoji pritožbenega sodišča še ne pomenijo, da vsebina kriterija ne more biti ugotovljena za diskriminatorno oziroma nezakonito.

8.Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na judikat VIII Ips 9/2024, v katerem je Vrhovno sodišče RS obravnavalo institut plačila za poslovno uspešnost. Sprejelo je stališče, da mora delodajalec upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).

8.Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na judikat VIII Ips 9/2024, v katerem je Vrhovno sodišče RS obravnavalo institut plačila za poslovno uspešnost. Sprejelo je stališče, da mora delodajalec upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).

9.Upoštevaje navedena stališča Vrhovnega sodišča RS in v tožbi navedena dejstva (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) je sodišče prve stopnje ugoditev tožbenemu zahtevku pravilno utemeljilo z obrazložitvijo, da je toženka ravnala diskriminatorno, ker je tožnici izplačala nagrado za poslovno uspešnost le sorazmerno njeni prisotnosti na delovnem mestu (tožnica je bila bolniško odsotna). Pritožba zato zmotno vztraja, da je z vidika posameznika ključen čas prisotnosti, v katerem je dejansko prispeval k poslovnemu uspehu družbe in da zaradi upoštevanja kriterija prisotnosti na delu v poslovnem letu tožnica ni bila obravnavana manj ugodno kot sodelavci, ki niso bili bolniško odsotni.

9.Upoštevaje navedena stališča Vrhovnega sodišča RS in v tožbi navedena dejstva (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) je sodišče prve stopnje ugoditev tožbenemu zahtevku pravilno utemeljilo z obrazložitvijo, da je toženka ravnala diskriminatorno, ker je tožnici izplačala nagrado za poslovno uspešnost le sorazmerno njeni prisotnosti na delovnem mestu (tožnica je bila bolniško odsotna). Pritožba zato zmotno vztraja, da je z vidika posameznika ključen čas prisotnosti, v katerem je dejansko prispeval k poslovnemu uspehu družbe in da zaradi upoštevanja kriterija prisotnosti na delu v poslovnem letu tožnica ni bila obravnavana manj ugodno kot sodelavci, ki niso bili bolniško odsotni.

10.Za drugačno presojo se pritožba neutemeljeno zavzema s sklicevanjem, da je nagrada za poslovno uspešnost element plačila za delo, zaradi česar je toženka določitev kriterija prisotnosti na delu oprla na drugi odstavek 67. člena ZDR-1, na podlagi katerega ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju ter starševskem varstvu, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti. Bistvo citirane določbe je, da delavec s krajšim delovnim časom od polnega dobi plačilo za delo za krajši delovni čas od polnega, za preostali manjkajoči del do polne delovne obveznosti pa prejema bodisi starševsko nadomestilo, delno nadomestilo za invalidnost, nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo, bodisi so zanj plačani prispevki za socialno varnost. Že iz pomena te določbe, ki je v ureditvi pravic delavcev, ki delajo krajši delovni čas zaradi osebnih okoliščin (invalidnost, bolezen, starševstvo ...), je razvidno, da ta določba ne more predstavljati podlage določitvi kriterijev plačila za poslovno uspešnost. Če je plačilo za poslovno uspešnost zmanjšano na račun posameznikovega opravljanja dela s krajšim delovnim časom npr. iz razloga bolezni, kakršen je tudi tožničin primer, to pomeni (kakor je bilo že obrazloženo) nedopustno diskriminacijo zaradi osebne okoliščine (zdravstveno stanje).

10.Za drugačno presojo se pritožba neutemeljeno zavzema s sklicevanjem, da je nagrada za poslovno uspešnost element plačila za delo, zaradi česar je toženka določitev kriterija prisotnosti na delu oprla na drugi odstavek 67. člena ZDR-1, na podlagi katerega ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju ter starševskem varstvu, pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti. Bistvo citirane določbe je, da delavec s krajšim delovnim časom od polnega dobi plačilo za delo za krajši delovni čas od polnega, za preostali manjkajoči del do polne delovne obveznosti pa prejema bodisi starševsko nadomestilo, delno nadomestilo za invalidnost, nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo, bodisi so zanj plačani prispevki za socialno varnost. Že iz pomena te določbe, ki je v ureditvi pravic delavcev, ki delajo krajši delovni čas zaradi osebnih okoliščin (invalidnost, bolezen, starševstvo ...), je razvidno, da ta določba ne more predstavljati podlage določitvi kriterijev plačila za poslovno uspešnost. Če je plačilo za poslovno uspešnost zmanjšano na račun posameznikovega opravljanja dela s krajšim delovnim časom npr. iz razloga bolezni, kakršen je tudi tožničin primer, to pomeni (kakor je bilo že obrazloženo) nedopustno diskriminacijo zaradi osebne okoliščine (zdravstveno stanje).

11.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo kot nezakonito tudi izplačilo poslovne uspešnosti v le sorazmerni višini glede na kriterij individualne delovne uspešnosti. Pritožba se neutemeljeno sklicuje, da je upoštevni razlikovalni element tudi individualni prispevek zaposlenega k poslovnemu uspehu družbe (individualna delovna uspešnost oziroma kvartalna ocena doseganja / preseganja zastavljenih ciljev posameznika), ker le posameznikova prisotnost na delu in doseganje pričakovanih rezultatov omogočata delodajalcu pozitivni poslovni rezultat. Pravilna je prvostopenjska presoja, da poslovna uspešnost predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca. Plačilo za poslovno uspešnost je vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote, ki se običajno presoja po doseganju v planskih aktih družbe načrtovanih ciljev (pritožba navaja, da je bilo izplačilo poslovne uspešnosti določeno za primer, da bo dobiček po davkih za poslovno leto presegel načrtovani dobiček za 30 MIO EUR), ter ni odvisna le od kvalitete ali obsega opravljenega dela delavcev, kot skuša prikazati pritožba (ampak tudi od drugih dejavnikov kot so npr. tržne razmere, poslovne odločitve itd.).

11.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo kot nezakonito tudi izplačilo poslovne uspešnosti v le sorazmerni višini glede na kriterij individualne delovne uspešnosti. Pritožba se neutemeljeno sklicuje, da je upoštevni razlikovalni element tudi individualni prispevek zaposlenega k poslovnemu uspehu družbe (individualna delovna uspešnost oziroma kvartalna ocena doseganja / preseganja zastavljenih ciljev posameznika), ker le posameznikova prisotnost na delu in doseganje pričakovanih rezultatov omogočata delodajalcu pozitivni poslovni rezultat. Pravilna je prvostopenjska presoja, da poslovna uspešnost predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca.

Plačilo za poslovno uspešnost je vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote, ki se običajno presoja po doseganju v planskih aktih družbe načrtovanih ciljev (pritožba navaja, da je bilo izplačilo poslovne uspešnosti določeno za primer, da bo dobiček po davkih za poslovno leto presegel načrtovani dobiček za 30 MIO EUR), ter ni odvisna le od kvalitete ali obsega opravljenega dela delavcev, kot skuša prikazati pritožba (ampak tudi od drugih dejavnikov kot so npr. tržne razmere, poslovne odločitve itd.).

12.Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do plačila maksimalnega zneska nagrade za poslovno uspešnost in ji prisodilo vtoževano razliko.

13.Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje zastaranja obresti za obdobje od 17. 12. 2019 do 17. 12. 2021. Ugovor zastaranja bi toženka lahko uveljavljala le v postopku pred sodiščem prve stopnje, torej v primeru vloženega odgovora na tožbo. Če v prvostopenjskem postopku ugovor zastaranja ni uveljavljan, se v pritožbi (tudi zoper zamudno sodbo) ne more uveljavljati (tretji odstavek 337. člena ZPP).

12.Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do plačila maksimalnega zneska nagrade za poslovno uspešnost in ji prisodilo vtoževano razliko.

13.Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje zastaranja obresti za obdobje od 17. 12. 2019 do 17. 12. 2021. Ugovor zastaranja bi toženka lahko uveljavljala le v postopku pred sodiščem prve stopnje, torej v primeru vloženega odgovora na tožbo. Če v prvostopenjskem postopku ugovor zastaranja ni uveljavljan, se v pritožbi (tudi zoper zamudno sodbo) ne more uveljavljati (tretji odstavek 337. člena ZPP).

14.Pritožbene navedbe o različnih vrstah odsotnosti, ki niso vplivale na znižanje višine izplačila za poslovno uspešnost in pojasnilo o razlikovanju med institutoma božičnice in poslovne uspešnosti pri toženki se ne nanašajo na odločilna dejstva, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14.Pritožbene navedbe o različnih vrstah odsotnosti, ki niso vplivale na znižanje višine izplačila za poslovno uspešnost in pojasnilo o razlikovanju med institutoma božičnice in poslovne uspešnosti pri toženki se ne nanašajo na odločilna dejstva, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15.S pritožbo uveljaveni razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16.Toženka krije sama stroške pritožbe, saj z njo ni uspela (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Tožnici je ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT) dolžna povrniti 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo (4. tč. tar. št. 16 OT), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) skupaj z 22 % DDV znaša 183,00 EUR.

15.S pritožbo uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16.Toženka krije sama stroške pritožbe, saj z njo ni uspela (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Tožnici je ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT) dolžna povrniti 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo (4. tč. tar. št. 16 OT), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) skupaj z 22 % DDV znaša 183,00 EUR.

-------------------------------

1Da se pri poslovni uspešnosti ne presojajo doseženi rezultati posameznega delavca, izhaja tudi iz Zakona o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, [avtorji Sara Bagari et al.], GV Založba, 2024, str. 876. Gl. tudi VIII Ips 9/2024.

-------------------------------

1Da se pri poslovni uspešnosti ne presojajo doseženi rezultati posameznega delavca, izhaja tudi iz Zakona o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, [avtorji Sara Bagari et al.], GV Založba, 2024, str. 876. Gl. tudi VIII Ips 9/2024.

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 6, 6/2, 67, 67/2, 126, 126/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 6, 6/2, 67, 67/2, 126, 126/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.