Jedro

Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da bi sodišče moralo pridobiti tudi podatke na TR računu, za kar je tožena stranka sodišču dala soglasje. Zadošča namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima tožena stranka odprt transakcijski račun, na katerem niso zabeležene neporavnane obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za taksno oprostitev z dne 4. 9. 2017 zavrnilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da mora tožena stranka plačati sodno takso za postopek o pritožbi po tar. št. 1211 ZST-1 v znesku 375,00 EUR po že izdanem plačilnem nalogu naslovnega sodišča Pg 107/2015 z dne 25. 8. 2017, pri čemer začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa (II. točka izreka). Ugovor tožene stranke z dne 4. 9. 2017 zoper plačilni nalog je zavrnilo (III. točka izreka).

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje o predlogu tožene stranke za taksno oprostitev so naslednji: predlog tožene stranke za taksno oprostitev ni konkretiziran. Tožena stranka se ni opredelila do svojega poslovanja in v čem bi plačilo dolžne takse ogrozilo njeno poslovanje, prav tako pa se ni opredelila do svojega likvidnostnega stanja in sicer ali ima prilive na transakcijski račun in tudi ne do svojega premoženjskega stanja. Dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je na njej. Z vpogledom v podatke AJPES in bilanco stanja na dan 31. 12. 2016, izkaz poslovnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2016 ter izpisa iz registra transakcijskih računov (TRR) je sodišče ugotovilo, da tožena stranka posluje z izgubo, vendar pa na transakcijskem računu nima blokad oziroma neporavnanih obveznosti, kar kaže na njeno trenutno likvidnost. Opredmetena osnovna sredstva znašajo 1.864,81 EUR, zaloge v vrednosti 9.114,64 EUR, kratkoročne finančne naložbe v višini 13.100,00 EUR, kratkoročne poslovne terjatve v višini 125.795,10 EUR ter denarna sredstva v višini 292,24 EUR. Tožena stranka sicer posluje z bilančno izgubo v višini 40.426,56 EUR in ima negativni čisti poslovni izid obračunskega obdobja v višini 14.232,78 EUR.

Sodišče je ugotovilo, da ima tožena stranka določena sredstva oziroma premoženje, katerega je možno unovčiti za poplačilo dolžne sodne takse v višini 375,00 EUR.

Sodišče je toženo stranko opozorilo, da je izdani plačilni nalog z dne 25. 8. 2017 v veljavi in da začne rok za plačilo dolžne sodne takse teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, s katerim je sodišče predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (14.a člen ZST-1).

Glede ugovora zoper plačilni nalog je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka predlog za taksno oprostitev vložila po prejemu plačilnega naloga. Slednje pomeni, da taksa ni bila napačno oziroma preuranjeno odmerjena in da niso podani razlogi po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 za ugoditev ugovoru. 14.a člen ZST-1 jasno določa postopanje sodišča v zvezi s plačilnim nalogom za plačilo takse. Le če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ugodi, že izdani plačilni nalog razveljavi. Če pa mu ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse po prejemu sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga kot v obravnavanem primeru. Ugovor tožene stranke je bil nepotreben.

2. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom prvega člena ZST-1. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožene stranke za taksno oprostitev. Bistveni pritožbeni razlog je, da sodišče ni pridobilo podatkov na TR računu, za kar je tožena stranka sodišču dala soglasje, zato ni pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka trenutno ne more plačati sodne takse za pritožbo. Sodišče bi moralo opraviti poizvedbe glede stanja na TRR tožene stranke v času odločanja.

Glede odločitve o teku roka za plačilo sodne takse je sodišče napačno uporabilo namesto 34.a člena ZST-1, 14.a člen ZST-1. Tožena stranka je morala vložitvi ugovor zoper plačilni nalog, ker bi v nasprotnem sodišče štelo, da je pritožba umaknjena. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da bi sodišče moralo pridobiti tudi podatke na TR računu, za kar je tožena stranka sodišču dala soglasje. Zadošča namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima tožena stranka odprt transakcijski račun, na katerem niso zabeležene neporavnane obveznosti. Kakšnih konkretiziranih pritožbenih razlogov v zvezi s tem, da na TRR nima sredstev za poravnavo sodne takse pa tožena stranka v pritožbi ne navaja.

5. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je pomembno trenutno stanje, pri čemer se je sodišče oprlo na podatke na dan 31. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je namreč odločalo v oktobru 2017, in ni moglo razpolagati z drugimi podatki, kot jih je lahko pridobilo iz uradnih evidenc.

6. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala tožena stranka sodno takso plačati, če ne bi vložila ugovora. Tožena stranka je namreč predlagala oprostitev plačila sodne takse, s čimer je preprečila začetek postopka zaradi izterjave neplačane takse (35. člen ZST-1). Prvi odstavek 35. člena ZST-1 namreč alternativno ureja pravni položaj, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Taksni zavezanec ima namreč možnost v roku, ki je določen v plačilnem nalogu zaprositi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ali vložiti pravno sredstvo po 34.a členu tega zakona. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožena stranka dolžna vložiti ugovor zoper plačilni nalog, ker bi sicer morala plačati sodno takso za napoved pritožbe.

7. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno uporabilo 14.a člen ZST-1, po katerem začne teči rok za plačilo dolžne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo. Le, če bi sodišče ugodilo ugovoru zoper plačilni nalog oziroma bi bila tožena stranka uspešna s pritožbo zoper sklep o ugovoru (prvi in četrti 34.a člena ZST-1) bi začel teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu. Ker pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno, je odločitev sodišča prve stopnje v celoti pravilna.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom prvega člena ZST-1).

10. O pritožbi je odločila sodnica posameznica (366.a člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom prvega člena ZST-1).