Jedro

Glede na veljavno pravno ureditev tožeča stranka ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da ni zavezana plačati komunalnega prispevka v odmerjeni višini iz razloga, ker niso bili upoštevani stroški, ki jih je tožeča stranka že imela z izgradnjo pripadajoče greznice v času, ko javna kanalizacija še ni bila zgrajena in ko torej priključka na javno kanalizacijsko omrežje sploh ni bilo mogoče izvesti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Županja Občine Dravograd v pritožbenem postopku odpravila odločbo Upravne enote Dravograd, št. 354-0034/2010-24-6 z dne 27. 9. 2010 (1. točka izreka) in zavezancu – Upravni enoti Dravograd odmerila komunalni prispevek za priklop na javno kanalizacijo obstoječega objekta TPC Meža, na naslovu …, z identifikacijsko številko stavbe 844-ES, stoječe na zemljišču parc. št. 1329/2 k.o. … v skupni višini 6.211,18 € (2. točka izreka). V 3. točki izreka je bilo določeno, da je potrebno navedeni znesek plačati na transakcijski račun Občine Dravograd, v 4. točki, da se znesek lahko poravna v največ 4 obrokih in v 5. točki, da organ in stranka krijeta vsak svoje stroške upravnega postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je bil z odločbo, odpravljeno v 1. točki izreka, tožeči stranki odmerjen komunalni prispevek v višini 6.211,18 € in stroški fizičnega priklopa na javno kanalizacijo, ki znašajo 605,96 €. ugotovljeno je bilo, da se bo obstoječi objekt TPC Meža priključil na javno kanalizacijsko omrežje kot novo komunalno opremo. V navedenem objektu je vzpostavljena etažna lastnina in poslovni prostori, ki se nahajajo v predmetnem objektu so v lasti različnih etažnih lastnikov, med drugim tudi zavezanca (tožeče stranke), ki je dejanski lastnik poslovnih prostorov, katerih površina skupno znaša 787 m2. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Dravograd (MUV, št. 23/01) v prvem odstavku 17. člena določa, da je v primeru, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov, pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja. V skladu z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 85/2008, v nadaljevanju: Odlok), sprejetim na podlagi tretjega odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) predstavlja izgradnja nove javne kanalizacije komunalno opremo (2. člen Odloka), kar je osnova in podlaga za obračun komunalnega prispevka. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka pa je po 4. členu Odloka med drugim tudi tisti, ki se priključuje na ali mu je omogočena uporaba obstoječe komunalne opreme. V tretjem odstavku 12. člena Odloka je nadalje določeno, da pristojni občinski upravni organ po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek, v primeru, če je zgrajena nova komunalna oprema, na katero se lahko priključijo ali uporabijo lastniki obstoječih objektov. V izpodbijani odločbi je podrobno obrazložen tudi izračun višine komunalnega prispevka. Tožena stranka je odgovorila tudi na pritožbene navedbe, da ne gre za novogradnjo in da se je pri izračunu komunalnega prispevka upoštevala neto tlorisna površina poslovnih prostorov (787 m2) in ne površina zemljišča, na katerem stavba stoji, ki znaša 2991 m2. Odločbo upravnega organa prve stopnje pa je odpravila zato, ker je ugotovila, da znesek za fizični priklop na kanalizacijo ne predstavlja komunalnega prispevka in tako ne more biti predmet odločanja v odločbi, s katero se ugotavlja obveznost komunalnega prispevka.

Tožeča stranka s tožbo nasprotuje izpodbijani odločitvi iz razloga, ker materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, prav tako pa ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo plačilo komunalnega prispevka za priklop na javno kanalizacijo obstoječega objekta TPC Meža, vendar niti prvostopni organ niti tožena stranka nista ugotavljala kdaj bo tožeči stranki novo kanalizacijsko omrežje na voljo. Zatrjuje tudi, da je sam Odlok v nasprotju s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka, saj ta v 4. členu določa, da se zavezancem, ki so predpisane obveznosti za obstoječo opremo že izpolnili, odmerijo le stroški izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Glede na to, da obračun temelji na skupnih obračunskih stroških preračunanih na mersko enoto neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju, je torej tožena stranka tožečo stranko enačila z vsemi novogradnjami oz. objekti, ki se na novo priključujejo na komunalno opremo. Najmanj kar bi morala storiti je to, da bi ugotovila višino nujnih in potrebnih izdatkov na strani tožeče stranke v času pridobivanja gradbenega dovoljenja oz. naknadne izgradnje objekta in pripadajoče greznice ter potrebne in neizogibne stroške odšteti od zneska, ki ga je tožeči stranki naložila v plačilo. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi v celoti in zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu oz. podrejeno, da izpodbijani akt odpravi v celoti in o zadevi odloči samo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema obrazložitev izpodbijane odločbe, navaja pravno podlago za odmero komunalnega prispevka in ugotovitev, da je bila upoštevana priključitev obstoječega objekta na javno kanalizacijo, zato v izračunu ni upoštevana površina celotne parcele, temveč samo površina poslovnih prostorov, ki jih ima tožeča stranka v lasti. Poudarja, da ji noben predpis ne nalaga, da bi morala v zadevi obračuna komunalnega prispevka ugotavljati višino nujnih in potrebni izdatkov na strani tožeče stranke v času pridobivanja gradbenega dovoljenja oz. gradnje objekta ter pripadajoče greznice in te potrebne in neizogibne stroške odšteti od zneska, ki ga je tožeči stranki naložila v plačilo. Sploh pa bi navedeno ugotavljanje pomenilo hudo kršitev načela ekonomičnosti upravnega postopka, saj bi se lahko v praksi zgodilo, da bi bila greznica kakega zavezanca stara 50 let in bi bilo nemogoče ugotoviti izdatke, ki jih je takšni zavezanec imel z izgradnjo greznice. Nenazadnje pa tožeča stranka sploh ni bila investitor izgradnje objekta TPC Meža, temveč je Vlada Republike Slovenije dne 5. 6. 1996 odkupila poslovne prostore v tem objektu za potrebe delovanja Upravne enote Dravograd. Glede na izdano uporabno dovoljenje dne 11. 6. 1996 tožena stranka meni, da tožeča stranka z izgradnjo greznice sploh ni imela stroškov, saj je bila le-ta v času nakupa poslovnih prostorov že izvedena. Zato je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita in tožba neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno plačilo dela stroškov naknadnega opremljanja zemljišč z javnim kanalizacijskim omrežjem, v obliki odmere komunalnega prispevka tožeči stranki.

Pravno podlago za odmero komunalnega prispevka predstavlja ZPNačrt, ki v prvem odstavku 77. člena določa dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je v obravnavani zadevi lastnik poslovnih prostorov v objektu, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (80. člen ZPNačrt), plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt). Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZPNačrt je bil izdan Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka. Občina pa lahko na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Odmero komunalnega prispevka za vsako vrsto komunalne opreme posebej predpisuje tretji odstavek 79. člena ZPNačrt. Za odmero pa postavlja le pogoj, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Kaj obsega obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme izhaja iz prvega odstavka 76. člena istega zakona, in sicer je to območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oz. območje njene uporabe.

V zadevi je torej bistveno le-to, ali je bila v predmetni enoti zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi objekt (TPC Meža), stoječ na zemljišču s parc. št. 1329/2 k.o. …, v obračunsko območje te vrste komunalne opreme. Tožeča stranka ne nasprotuje navedbi tožene stranke, da je bilo v predmetni enoti urejanja zgrajeno in predano v upravljanje kanalizacijsko omrežje. Tudi ne ugovarja ugotovitvi, da navedeno zemljišče leži v območju, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme (saj celo izrecno soglaša s stroški fizičnega priklopa na javno kanalizacijo). Glede na navedeno je bil zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi komunalni prispevek odmerjen na podlagi predpisov, ki urejajo komunalni prispevek (ZPNačrt in na njegovi podlagi izdanim Odlokom). Tožeča stranka zato ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da ni zavezana plačati komunalnega prispevka v odmerjeni višini iz razloga, ker niso bili upoštevani stroški, ki jih je tožeča stranka že imela z izgradnjo pripadajoče greznice, v času, ko javna kanalizacija še ni bila zgrajena in ko torej priključka na javno kanalizacijsko omrežje sploh ni bilo mogoče izvesti.

Zato je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena in jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).