Jedro

Nujna pot je le tisti del (morda že obstoječe poti), ki poteka po tujem zemljišču, nikakor pa del poti, ki poteka po zemljišču predlagatelja. Če je med udeleženci postopka mejna linija sporna in ni jasno po čigavem zemljišču obstoječa pot poteka, ni mogoče določiti natančnega poteka nujne poti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo nujno pot v korist in za potrebe parc. št. 112/3 in 112/2, vpisanih pri vl. št. 277 k.o. ... ter parc. št. 21/13 in 21/14, vpisanih pri vl. št. 956 k.o. ...; vse v lasti predlagateljev, tako da nujna pot poteka od javne poti parc. št. 1746/1 k.o..... po že obstoječi utrjeni poti in v širini obstoječe poti preko parc. št. 21/15 in 21/2, vpisani pri vl. št. 654 k.o. ...., ki sta v lasti nasprotne udeleženke. Sodišče je še odločilo, dabo o površini zasilne poti, o denarnem nadomestilu za zasilno pot ter o stroških postopka odločilo s posebnim dopolnilnim sklepom. Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka, ki meni, da v danem primeru ne gre za nujno pot, ampak za vsiljeno pot. Predlagatelja sta imela pot po svoji parceli, ki sta jo zasula z zemljo in tam zasadila drevje; v času pritožničine odsotnosti pa sta pot proti njeni volji prestavila na njeno parcelo. Zaradi tega je nasprotna udeleženka vložila tožbo na Okrajno sodišče v Ljubljani ter do zaključka tega postopka ne dovoli sprejemanja nobenih sklepov. Pritožnica zato predlaga, da sodišče protipravno zasedene parcele vrne v prvotno stanje, nujno pot pa določi čez parcelo 21/14. Pritožba je utemeljena. Pravna podlaga za dovolitev nujne poti so določbe 140. do 149. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP; Ur. l. SRS 30/86). V skladu z določbo drugega odstavka 145. člena ZNP mora sklep o določitvi nujne poti obsegati natančen potek nujne poti, način uporabe nujne poti ter višino denarnega nadomestila. Nujna pot je institut sosedskega prava, gre za omejitev lastninske pravice, teoretiki pa jo štejejo tudi za obliko služnosti (natančneje T. Frantar, Stvarno pravo). Glede na takšno stališče je potrebno pri določitvi nujne poti upoštevati tudi načela, ki sicer veljajo za služnosti. Eno od takšnih načel je, da nihče ne more imeti služnosti na lastni stvari. Jasno torej je, da je nujna pot le tisti del (morda v naravi že obstoječe poti), ki poteka po tujem zemljišču, nikakor pa del poti, ki poteka po zemljišču predlagatelja. Iz izpodbijanega sklepa ter podatkov v spisu izhaja, da mejna linija med parcelami št. 21/13, 21/14, 112/2 in 112/3 (v lasti predlagateljev) ter parcelama št. 21/15 in 21/1 (v lasti nasprotne udeleženke) med udeleženci postopka ni urejena ter je sporna. Glede na takšno stanje stvari, je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena ter v nasprotju z določbo 145. člena ZNP. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da izpodbijani sklep, zaradi spora o poteku meje in posledično o obsegu spornih nepremičnin, ne morevsebovati natančnega poteka nujne poti. Tudi iz skice, ki je sestavni del sklepa (priloga B 11 v spisu) je razvidna le obstoječa pot, ki poteka po zemljiščih različnih lastnikov ter "sporni del zemljišča", nikakor pa ni mogoče razbrati kateri del obstoječe, utrjene poti je nujna pot po tujem zemljišču v smislu določb ZNP. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni določilo načina uporabe nujne poti ter višine denarnega nadomestila. Vse omenjene sestavine (natančen potek nujne poti, način uporabe nujne poti ter višina denarnega nadomestila) pa so v skladu z določbo 145. člena ZNP bistvene sestavine sklepa o določitvi nujne poti. O navedenih vprašanjih je potrebno odločiti v samem sklepu, ne pa z morebitnim dopolnilnim sklepom. Ker izpodbijani sklep ne obsega vseh omenjenih sestavin, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj ni uporabilo določbe 145. člena ZNP. Zaradi tega pa je tudi dejansko stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje ostalo nepopolno ugotovljeno in je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odstavkom 370. člena ZPP (1977) v zvezi s 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku dopolniti dokazni postopek v smeri določb 145. člena ZNP. Ugotoviti bo moralo kje je meja med spornimi zemljišči in v katerem delu zemljišča nasprotne udeleženke naj bi dejansko potekala nujna pot. Nato bo moralo sodišče ponovno odločiti o predlogu in če bo ugotovilo, da je utemeljen, določiti natančen potek nujne poti, odločiti o načinu uporabe nujne poti ter o višini denarnega nadomestila. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje tudi ugotovilo ali drži pritožbena navedba, da obstaja oz. je mogoča potna zveza med nepremičninami predlagateljev in javno potno zvezo po parceli št. 21/4. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/99) je bilo v postopku na drugi stopnji potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS 55/92).