Način objave prednostne liste upravičencev do neprofitnega stanovanja

Datum

23.06.2025

Številka

07120-1/2025/184

Kategorije

Občine, Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede načina objave prednostne liste upravičencev do dodelitve neprofitnega stanovanja. Navajate, da Stanovanjski sklad mestne občine objavlja prednostno listo brez navedbe imen in priimkov, in sicer s šiframi upravičencev (številko zadeve posameznega upravičenca). Upravičenci se na podlagi svoje šifre najdejo na prednosti listi in se seznanijo, na katerem mestu se nahajajo ter s številom doseženih točk. Imen in priimkov upravičencev ne objavljate, predvsem zaradi načela najmanjšega obsega podatkov. Med upravičenci so tudi žrtve nasilja v družini, ki bivajo tudi v varnih hišah. Menite, da se že z objavo šifer upravičencev doseže namen objave liste - torej, da se lahko identificirajo, se seznanijo s tem, na katerem mestu na prednosti listi se nahajajo in s številom doseženih točk.

Z navedenim pristopom se nekateri mediji ne strinjajo, saj bi morala po njihovem mnenju javnost vedeti, kdo je upravičen do javnega denarja. IP prosite za mnenje, ali je nujno z vidika zakonodaje, da se upravičenci objavijo z imeni in priimki ali pa se skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov z objavo šifer upravičencev zadosti namenu določb Stanovanjskega zakona in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Z vidika pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov IP ugotavlja, da SZ-1 neposredno ne določa način objave upravičencev. IP je v že izdanih mnenjih že poudaril, da je primerno, da najemodajalec na seznamu objavi upravičence le z njihovim osebnim imenom in podatkom o številu doseženih točk (kar pomeni tudi z zaporednim mestom) ter podatkom o (ne)obveznosti plačila lastne udeležbe in varščine. Nadalje IP meni, da bi lahko bila eventualno vaša rešitev v zvezi z objavo podatkov, ki se nanašajo na žrtve nasilja v družini, ustrezna z vidika načela najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

O ustreznosti izvajanja Stanovanjskega zakona (SZ-1) in s tega vidika vaših obveznosti glede objave imen upravičencev IP skladno s svojimi pristojnostmi ne sme in ne more podati svojega mnenja, zato vam predlagamo, da se obrnete na Inšpektorat RS za stanovanja; glede obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) pa na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Seznam upravičencev do dodelitve neprofitnega stanovanja bi lahko organ objavil tudi kot zavezanec po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, o čemer pa IP ne more presojati v okviru nezavezujočega mnenja.

Obrazložitev

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Uvodoma vas napotujemo na že izdana mnenja IP v zvezi z objavo prednostne liste upravičencev do neprofitnega stanovanja (mnenja so dostopna so pomočjo iskalnika na https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/):

-mnenje št. 07120-1/2020/590 z dne 13. 11. 2020,

-mnenje št. 07121-1/2024/511 z dne 29. 4. 2024 in tam citirana mnenja.

Pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov (torej tudi njihovo objavo) podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Pri tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Splošni pravni podlagi za objavo seznama bi lahko bili točki (c) izpolnitev zakonske obveznosti oz. točka (e) opravljanje naloge v javnem interesu v povezavi z določili Stanovanjskega zakona (SZ-1) in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

Postopek dodelitve in oddaje neprofitnega stanovanja v najem je določen v SZ-1. Pogoji in merila za dodelitev neprofitnih stanovanj se skladno s petim odstavkom 87. člena SZ-1 določijo s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister. Skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: pravilnik) je v zvezi z žrtvami nasilja v družini določen pogoj za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja in sicer so žrtve nasilja v družini z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih oziroma varnih hišah, zavetiščih in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj upravičene do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Žrtve nasilja v družini so skladno s 6. členom pravilnika tudi prednostne kategorije prosilcev.

Glede objave seznama drugi odstavek 87. člena SZ-1 med drugim določa, da sproženi upravni spori ne zadržijo objave seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja in s tem tudi sklepanja najemnih pogodb. Tretji odstavek 87. člena določa, da se tistemu upravičencu, za katerega bo zagotovljeno stanovanje, odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe, vendar ne pred objavo seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Nadalje osmi odstavek istega člena med drugim določa, da najemodajalec pri posameznem razpisu ločeno objavi seznam upravičencev do najema neprofitnih stanovanj, ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine, od seznama ostalih upravičencev.

V zvezi z objavo seznama 23. člen pravilnika določa, da najemodajalci na podlagi določb tega pravilnika, razpisnih pogojev ter obrazca iz priloge tega pravilnika določijo prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in jo objavijo na enak način kot razpis. Najemodajalci neprofitnih stanovanj morajo pri objavi prednostne liste iz prejšnjega odstavka tega člena zagotoviti ločeno objavo seznama upravičencev do najema neprofitnih stanovanj po kriterijih iz 9. člena tega pravilnika (oprostitev plačila lastne udeležbe in varščine), od seznama ostalih upravičencev.

Pri objavi morebitnega seznama pa je treba upoštevati tudi morebitne dolžnosti z vidika Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Prvi odstavek 9. člena ZPND določa, da o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino. Posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecno soglaša in s tem ne izpostavlja otrok ali njihovih osebnih podatkov. 9.a člen nadalje določa, da organi in organizacije ter nevladne organizacije kot poklicno skrivnost varujejo podatke o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito.

Z vidika pravne podlage IP ugotavlja, da SZ-1 neposredno ne določa način objave upravičencev. Kot smo izpostavili v citiranem mnenju št. 07120-1/2020/590, je v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov (skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo) primerno, da najemodajalec na seznamu objavi upravičence le z njihovim osebnim imenom in podatkom o številu doseženih točk (kar pomeni tudi z zaporednim mestom) ter podatkom o (ne)obveznosti plačila lastne udeležbe in varščine.

IP tudi meni, da bi lahko bila z vidika načela najmanjšega obsega podatkov in z vidika citiranih določb ZPND, vaša v zaprosilu opisana rešitev ustrezna npr. za zakritje podatkov, ki se nanašajo na objavo podatkov o konkretnih žrtvah nasilja v družini. Poudarjamo pa, da o ustreznosti izvajanja SZ-1 in s tega vidika vaših obveznosti glede objave imen upravičencev, IP skladno s svojimi pristojnostmi ne sme in ne more podati svojega mnenja, zato vam predlagamo, da se obrnete na Inšpektorat RS za stanovanja. Glede  interpretacije obveznosti, ki izhajajo iz ZPND pa vam svetujemo, da se obrnete na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Obdelava, npr. objava določenih osebnih podatkov glede upravičencev do neprofitnih stanovanj je lahko eventualno dopustna po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj bi lahko šlo za podatke o porabi javnih sredstev. IP je na področju dostopa do informacij javnega značaja sicer pritožbeni organ, zato se izven konkretnega pritožbenega postopka ne sme vnaprej opredeliti do posameznih dokumentov oz. podatkov, niti ne sme podati mnenja, ali gre pri konkretnih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja. Izven konkretnega pritožbenega postopka sme IP zavezance neformalno napotiti na svojo prakso, v kateri je obravnaval vsebinsko primerljive ali istovrstne primere.

S prakso IP na tem področju se lahko podrobneje seznanite na naslednjih povezavah:

-odločba št. 090-87/2014/2 z dne 15. 7. 2014,

-odločba št. 090-73/2019 z dne 9. 5. 2019,

-odločba št. 090-89/2014 z dne 26. 6. 2024 in

-odločba št. 090-111/2014 z dne 1. 10. 2014.

Ob tem IP poudarja, da ZDIJZ zavezancem ne nalaga, da morajo takšen seznam objaviti. Zavezanci so namreč na podlagi ZDIJZ praviloma dolžni proaktivno objavljati le podatke, ki jih določa 10. člen ZDIJZ.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O, 77/23 – odl. US in 61/24.

[2]Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14, 153/21, 62/23, 61/24 – SZ-1F in 108/24.

[3]Uradni list RS, št. 16/08, 68/16, 54/17 – ZSV-H in 196/21 – ZDOsk.

[4]Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.