Jedro

V izpodbijanem sklepu, s katerim je ugotovilo, da je elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, bi sodišče moralo odgovoriti, zakaj je katastrska delitev pritožničinega stanovanja na dva dela primerna in potrebna za rešitev zadeve. Njene sem usmerjene pripombe namreč niso očitno neutemeljene oz. pravno nepomembne. Posebno zato, ker se v tem postopku vzpostavlja nedokončana etažna lastnina.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je elaborat za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, ki ga je v tem postopku izdelal sodni izvedenec geodetske stroke A. A., primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (I. točka izreka). Geodetski upravi Republike Slovenije1 je naložilo, naj skladno z izdelanim elaboratom prioritetno izvede vpise v katastru nepremičnin (II. točka izreka).

2.Četrta udeleženka B. B. vlaga zoper sklep pritožbo in smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine3 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4. Predlaga razveljavitev sklepa v celoti, predvsem v delu, ki se nanaša na njeno stanovanje z ID znakom del stavbe 0000-2609-9, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vračilo v nov postopek. V bistvenem ponavlja, kar je trdila že v postopku na prvi stopnji. Poudarja, da sodišče ni upoštevalo njenih pripomb, da je stanovanje enovita stvar, ki je ni mogoče deliti na dva dela, niti teh dveh delov zaradi pomanjkanja samostojnosti v katastru ni mogoče evidentirati kot posameznih delov. Da je delitev sporna s strokovnega oziroma tehničnega vidika, naj bi opozoril tudi izvedenec. Z odredbo za delitev pritožničinega posameznega dela, s katero se vzpostavlja nezakonito stanje, naj bi sodišče nekritično sledilo predlagateljem. Ker je pritožničino stanovanje že vpisano in je ta vpis popoln, naj bi moralo sodišče najprej odločiti o pravni naravi sporne polovice njenega stanovanja. Gre za predhodno vprašanje k vprašanju izvedbe elaborata in vpisa v kataster. Običajno postopanje, ki prvotno predvideva vpis v kataster, je po mnenju pritožnice utemeljeno le, ko vpisov še ni oziroma ti niso popolni. Izpodbijani sklep po mnenju pritožnice posega v pravnomočno zaključeni postopek GURS, v katerem se je stanovanje evidentiralo v katastru in katerega stranke so bili tudi etažni lastniki. Pritožnica nasprotuje tudi določitvi drugačnega lastninskega stanja na spornem delu njenega stanovanja, ki ga v nespremenjeni obliki uporablja že od leta 1992, in opozarja, da ni nikoli posegla v skupne prostore. Nasprotuje dodelitvi ID številk atrijem, ki so le funkcionalno zemljišče in so ga uzurpirali predlagatelji.

3.Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Drugi udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Ta nepravdni postopek se vodi zaradi vzpostavitve nedokončane etažne lastnine na stavbi, v kateri je pritožnica ena izmed etažnih lastnic. Predlagatelji so v postopku trdili, da je izmerjena površina pritožničinega stanovanja večja, kot bi smela biti, ker je pritožnica nezakonito uzurpirala površine splošnih skupnih delov stavbe. Predlagali so zato delitev na dva dela: na prvotno pritožničino stanovanje (nesporni del) in na temu naknadno pripojene površine (sporni del). Skladno s tem je sodišče izvedencu naložilo, naj izdela elaborat, v katerem naj ta del stavbe evidentira deloma na podlagi etažnega načrta iz časa pred povečanjem stanovanja, preostanek pa kot samostojni del stavbe. To je izvedenec storil in odločitev o primernosti tega elaborata za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1) je predmet presoje v pritožbenem postopku.

6.V tej fazi je presoja sodišča omejena na ugotavljanje vsebinske pravilnosti in formalne ustreznosti izdelanega elaborata. Navedbe v zvezi z lastniškimi razmerji med udeleženci pri izdaji izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne. S sklepom o primernosti elaborata sodišče namreč ne odloči o pravicah udeležencev na nepremičninah, ki so predmet postopka, čeprav elaborat res že lahko nakazuje, kakšna bo prihodnja meritorna presoja sodišča.5

7.Pritožnica utemeljeno opozarja, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do njenih pripomb, s katerimi je ugovarjala vsebinski pravilnosti in formalni oziroma tehnični ustreznosti izdelanega elaborata in ki jih v pritožbi ponovno povzema. Gre za opozorila o enovitosti stanovanja, ki ga dejansko in tehnično ni mogoče deliti na dva dela, ker sta funkcionalno povezana, niti take delitve ni mogoče evidentirati oziroma tehnično izvesti v katastru. Sodišče jih je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer celovito povzelo, vendar je odgovor nanje (8. točka obrazložitve) vsebinsko prazen. Z oceno, da je izvedenec svoje delo opravil skladno z navodili sodišča, sodišče namreč ni zares odgovorilo na konkretizirani očitek o vsebinski nepravilnosti in tehnični neustreznosti izdelanega elaborata. Prav tako odgovora nanje ni mogoče najti v stališču izpodbijanega sklepa, da so razlogi za opredelitev naloge izvedenca podrobno pojasnjeni. Že zato ne, ker razlogi za opredelitev izvedenčeve naloge niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niti v obrazložitvi sklepa, s katerim je bila izvedencu naloga naložena, niso pojasnjeni. Zapis, da je sodišče nalogo izvedencu določilo upoštevaje pripombe predlagateljev, o podlagi za takšno odločitev prav tako ne pove ničesar vsebinskega. Zato tudi tu ni mogoče najti odgovora na pritožničine pripombe.

8.Povedano je že bilo, da sodišču prve stopnje v tej fazi postopka res ni treba razlagati vseh elementov bodoče meritorne odločitve. Toda v izpodbijanem sklepu bi sodišče moralo odgovoriti, zakaj je katastrska delitev pritožničinega stanovanja na dva dela primerna in potrebna za rešitev zadeve.6 Njene sem usmerjene pripombe namreč niso očitno neutemeljene oziroma pravno nepomembne. Posebno zato, ker se, kot opozarja pritožnica, v tem postopku vzpostavlja nedokončana etažna lastnina. V takih primerih veljajo nekatere posebnosti (prim. 28. in 32. člen ZVEtL-1)7 in pritožnica je izrecno zatrjevala, da sta katastrsko in zemljiškoknjižno stanje njenega posameznega dela stavbe že urejeni. Sodišče namreč zagotovi spremembo katastrskih podatkov le, kolikor je to potrebno za sprejem odločitve (tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1), ki bo zemljiškoknjižno izvedljiva.8

9.Ker se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do pripomb pritožnice, ki se nanašajo na primernost strokovne podlage za izvedbo katastrskega vpisa, in je s tem opustilo vsebinsko argumentacijo svoje presoje, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1. Pritožbeno sodišče je izpodbijani vmesni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1), ker ne more samo prvič zasnovati celotnega miselnega toka o potrebnosti in primernosti delitve, kakršno predvideva elaborat. To bo moralo storiti prvostopenjsko sodišče. Potem ko bo preučilo argumente pritožnice tudi v luči pravnega izhodišča iz prejšnje točke te obrazložitve, bo torej moralo znova, tokrat obrazloženo, odločiti o primernosti elaborata - bodisi obstoječega bodisi, če bo tako presodilo, po njegovih navodilih korigiranega elaborata.

-------------------------------

1

2

3

4

5

6

7

8