Jedro

Zahteva po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici je po vsebini izredno pravno sredstvo, ki se uporabi tudi v primeru očitne kršitve materialnega prava. Za očitno kršitev materialnega zakona ne gre v primeru, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko razume na več načinov, organ pa je odločitev oprl na eno od možnih razlag.

Družinska pokojnina se v primeru otrok zavarovanca dodeljuje za čas, ko se oseba še ni zmožna sama preživljati in se usposablja, da bi pridobila znanje oziroma poklic, ki bi ji omogočal nadaljnje samostojno preživljanje. Tožnica je srednješolsko izobrazbo že pridobila in je šolanje nadaljevala na Visoki šoli, na kateri je opravila vse tri letnike in bila nato dve šolski leti vpisana kot absolventka. Tožena stranka ni uporabila materialnega predpisa tako, da bi ga očitno kršila, ko je štela, da je tožnica s tem, ko je bila 2 leti vpisana kot absolventka na Visoki šoli že izčrpala vse možnosti za pridobitev oziroma podaljšanje statusa za šolanje na tej visokošolski ustanovi. Njenega vpisa v 1. letnik izobraževalnega centra v program pek ni mogoče šteti kot nadaljevanje šolanja. To pa pomeni, da je mogoče pojem „do konca šolanja“, določen v prvem odstavku 57. člena ZPIZ-2, do katerega ima otrok umrlega zavarovanca pravico do družinske pokojnine, razlagati na način, kot ga je razlagala tožena stranka v upravni odločbi v predsodnem postopku. Če se da predpis razlagati tudi na takšen način, pa ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kar je pogoj za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 274. člena ZUP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 12. 3. 2015 in št. ... z dne 10. 4. 2014 ter da se tožnici prizna pravica do družinske pokojnine z dnem 30. 9. 2013 in se ji povrnejo stroški postopka. Štelo je, da je tožena stranka pravilno odločila, ko je ugotovila, da tožnici s 30. 9. 2014 preneha pravica do družinske pokojnine in ni šlo za očitno kršitev materialnih predpisov.

2. Pritožba meni, da ZPIZ-1, kot tudi ZPIZ-2 določata pogoje za upravičenost prejemanja družinske pokojnine otrok. Med te pogoje ne sodijo nameni izobraževanja, temveč gre za kumulacijo pogoja šolanja in starostnega pogoja, kar je tožnica izpolnjevala tudi v šolskem letu 2013/2014. To je izkazala z ustreznim potrdilom o šolanju. Prenehanje pravice do družinske pokojnine ni imela neposredne pravne podlage. Institut pravnomočnosti namreč varuje priznano pravico do družinske pokojnine v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi, s katero je bila tožnici priznana pravica do družinske pokojnine. Ta je vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni, šolanje ob predložitvi potrdil o šolanju do maksimalno 26. leta starosti, če nastopijo spremenjene okoliščine - prenehanja šolanja, dopolnitev 26. leta, potem po samem zakonu pravica preneha. V danem primeru ni bilo nobenih novih dejstev, ki bi nastopila po izdaji odločbe tožene stranke, ki bi upravičevale odločitev, ki jo je tožnica izpodbijala v sodnem postopku. Toženka je tožnici priznala pravico do družinske pokojnine ob predložitvi potrdila E. izobraževalnega centra A., B. šole z dne 9. 10. 2013, iz katerega izhaja, da je zavarovanka v šolskem letu vpisana v program pek, kot udeleženka odraslih in da svoje šolske obveznosti opravlja v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 3. 2015, s katero se je zavrnila zahteva za razveljavitev odločbe Območne enote C. št. ... z dne 10. 4. 2014 po nadzorstveni pravici. Z odločbo Območne enote C. z dne 10. 4. 2014 je bilo odločeno, da družinskemu članu preneha pravica do družinske pokojnine z dnem 30. 9. 2013 in se z istim dnem ustavi izplačevanje družinske pokojnine.

5. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, ZPIZ-2) in v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 s spremembami, ZUP). Pravnomočna odločba se lahko odpravi in razveljavi tudi po nadzorstveni pravici. V skladu z 274. členu ZUP pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če jo je izdal stvarno nepristojen organ pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena ZUP; če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna stvar drugače rešena; če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno; če je odločbo izdal krajevno nepristojni organ. V skladu z drugim odstavkom 274. člena ZUP izdano odločbo lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. Pogoje za družinsko pokojnino določa ZPIZ-2 v členih od 55 do 62. V skladu s prvim odstavkom 57. člena ima otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic, pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je zahteva po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici po vsebini izredno pravno sredstvo, ki se uporabi tudi v primeru očitne kršitve materialnega prava. Kršitev je očitna, če je glede na odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Za očitno kršitev materialnega zakona torej ne gre, kadar se zaradi nezadostne jasnosti besedila predpis lahko tolmači oziroma razume na več načinov, organ pa je svojo odločitev oprl na eno od možnih razlag.

7. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila tožnica v letu 2010/2011 vpisana v 3. letnik Visoke šole D., program D. V letu 2011/2012 je bila vpisana v absolventski staž na tej šoli, enako (v absolventski staž) tudi v študijskem letu 2012/2013. V spornem letu 2013/2014 se je vpisala v 1. letnik E. izobraževalnega centra A. kot udeleženka izobraževanja odraslih, program pek. Tožnica je bila torej vse do leta 2012/2013 študentka visokošolskega programa. V letu 2013/2014 pa se je vpisala v izobraževalni program pek in sicer iz razloga, ker je skladno z Zakonom o visokem šolstvu že izčrpala vse možnosti za pridobitev oziroma podaljšanje statusa, je status lahko podaljšala le na način, da se je kot udeleženka izobraževanja odraslih vpisala v navedeni program. Tožnica je tudi pojasnila, da slednjega programa ni zaključila, saj se je po diplomi na visokošolskem programu dne 20. 5. 2014 zaposlila.

8. Pravilno razloguje prvostopenjsko sodišče glede na okoliščine primera, da je tožnica z vpisom v program pek v letu 2013/2014 hotela le pridobiti status, ki bi ji omogočil nadaljnjo prejemanje družinske pokojnine, ne pa pridobitev znanja in sposobnosti za peka.

9. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. Družinska pokojnina v primeru otrok zavarovanca se dodeljuje za čas, ko se oseba še ni zmožna sama preživljati in se usposablja, da bi pridobila tisto znanje oziroma poklic, ki bi ji omogočal nadaljnje samostojno preživljanje. Tako je relevantno ugotavljati tudi smisel izobraževanja, torej šolanja. Tožnica je srednješolsko izobrazbo že pridobila in nato šolanje nadaljevala na Visoki šoli D. program D., kjer je opravila vse tri letnike in nato bila dve šolski - študijski leti vpisana kot absolventka na tej šoli. Toženka v svoji odločbi z dne 12. 3. 2015 pravilno navaja, da je tožnica že izčrpala možnosti do srednješolskega izobraževanja glede na zakone s področja izobraževanja (Zakon o izobraževanju odraslih, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju). Tožena stranka z uporabo ZPSI-1 in ZIO-UPB 1 ni uporabila materialni predpis tako da bi ga očitno kršila, ko je štela, da je tožnica po eni strani s tem, da je bila 2 leti vpisana kot absolventka na Visoki šoli D. - program D. že izčrpala vse možnosti za pridobitev oziroma podaljšanje statusa za šolanje na tej visokošolski ustanovi, njen vpis v 1. letnik E. izobraževalnega centra A. v program pek pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot nadaljevanje prej navedenega šolanja. To pa posledično pomeni, da si je mogoče pojem „do konca šolanja“ določen v prvem odstavku 57. člena ZPIZ-2 razlagati na način, kot ga je razlagala tožena stranka v upravni odločbi v predsodnem postopku. Če pa se da predpis razlagati tudi na takšen način, pa ne gre za očitno kršitev materialnega zakona, kar je pogoj za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 274. člena ZUP).

10. Pritožbena navedba, da je tožnica pridobila pravico do družinske pokojnine na podlagi potrdila z dne 9. 10. 2013, je protispisna. Tožnici je nazadnje bila priznana pravica do družinske pokojnine z odločbo toženke z dne 8. 3. 2013. Ob predložitvi potrdila B. šole z dne 9. 10. 2013 je bila izdana odločba z dne 10. 4. 2014, da ji preneha pravica do družinske pokojnine z dnem 30. 9. 2013. 11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnica, ki v pritožbi ni uspela, v skladu s 154. členom ZPP sama trpi stroške pritožbe.