Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Službena zadržanost ni opravičen razlog za odsotnost toženca na naroku, ki ga ne bi bilo mogoče odvrniti z ustreznim predhodnim opravičilom ali s pooblastitvijo pooblaščenca za udeležbo na obravnavi ter se na takšen način izogniti zamudni sodbi.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugodilo tožničinemu zahtevku in toženo stranko zavezalo k plačilu 263.622,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila, povrnitev stroškov v znesku 26.275,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.3.1996 dalje do plačila ter stroškov postopka v višini 47.925,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje v 8 dneh na žiro račun pooblaščenca.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec s predlogom za pozitivno rešitev vloge. Pojasnjuje, da se naroka ni mogel udeležiti zaradi službene zadržanosti. Iz vabila je sicer razbral, da mora predložiti dokumentacijo, vendar ne ve katero. V kolikor se spominja, naj bi že enkrat podal ugovor, da tožnica ni bila v rednem delovnem razmerju, temveč pogodbeno, za kar je prejela redni mesečni honorar. Prav tako naj bi obstajali dokazi o škodi, ki jo je povzročila kot računovodja zaradi nevestnega in malomarnega dela. Hkrati pojasnjuje, da podjetje ne posluje že od leta 1993. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Meni, da se toženec pritožuje izključno zaradi zavlačevanja sporne zadeve in jo z očitki o povzročeni materialni škodi hkrati žali.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik v pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi lahko odločilno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Sodišče prve stopnje jo je izdalo ob pravilni uporabi 332. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, v nadaljevanju ZPP), saj so bili izpolnjeni prav vsi, kumulativno predpisani pogoji, tako da ni prišlo do absolutne bistvene kršitve po 6. tč. 2. odst. 354. člena istega zakona, na katero je potrebno paziti že po uradni dolžnosti. Pravilno je ugotovljeno, da je bil toženec v redu vabljen na pripravljalni narok 8.1.1998, katerega se ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil, da dotedaj z vlogo ni oporekal tožbenemu zahtevku, da je tožnica na naroku predlagala izdajo sodbe zaradi izostanka, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, navedenih v tožbi, da dejstva, na katera je tožnica uprla zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila in da tudi ni bilo splošno znanih okoliščin, da toženec iz opravičenih vzrokov ne bi mogel priti na narok.
Opravičevanje odsotnosti z naroka zaradi službene vezanosti na delo v podjetju v pritožbenem postopku ne more biti uspešno, ker ne gre za takšen opravičljiv razlog, ki ga toženec ne bi mogel odvrniti z ustreznim predhodnim opravičilom ali pooblastitvijo pooblaščenca za udeležbo na obravnavi, s čimer bi se lahko uspešno izognil zamudni sodbi. Povsem v nasprotju z listinami v sodnem spisu so tudi pavšalne navedbe, po katerih naj bi podal odgovor na tožbo, saj zanje v pritožbi ne ponuja nikakršnega dokaza. Ker sodbe zaradi izostanka, glede na 2. odst. 353. člena ZPP, ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so pravno irelevantne tudi navedbe, po katerih naj bi tožnica prejela redne mesečne honorarje za opravljeno pogodbeno delo, kot sklicevanje na finančno škodo, ki naj bi jo povzročila z nevestnim in malomarnim opravljanjem dela.
Iz priloge A 3, je namreč razvidno, da je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto računovodkinje podjetja, s pripadajočo plačo in ostalimi pravicami iz delovnega razmerja tako, da izhaja utemeljenost njenega tožbenega zahtevka za izplačilo neizplačanih plač in ostalih materialnih stroškov iz tega pravnega razmerja že iz navedb in listin, ki jih je predložila, sodišče prve stopnje pa je ob popolni pasivnosti toženca na predlog tožnice izdalo zakonito sodbo zaradi izostanka. Zaradi vsega obrazloženega je morala pritožba ostati brezuspešna.