Jedro

Lovska družina je dolžna vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje zakonsko in z njenimi pravili določene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Predlog tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnika v roku 15 dni sprejeti v svoje članstvo (točka I. izreka). Glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške v znesku 47,57 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (točka II. izreka).

Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V bistvenem navaja, da je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo LD, ker je ocenila, da tožnik za to ni primeren in ne izpolnjuje pogojev za sprejem. Glavni razlog za nesprejem je bil v tem, da je bil tožnik že član tožene stranke, a ga je slednja zaradi neizpolnjevanja obveznosti črtala iz članstva. Odločba je bila dokončna, njegovo tožbo pa je sodišče zavrglo kot prepozno. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da pravdna zadeva, ki se je vodila pod opr. št. P 59/2001 za rešitev obravnavanega razmerja ni relavantna. Dejstvo, da je bil tožnik že član tožene stranke in da je bil črtan, je odločilno za pravilno odločitev v predmetni zadevi. Napačno je uporabljeno tudi materialno pravo (1. odstavek 5. člena ZDru). Če bi tožena stranka tožnika ponovno sprejela v članstvo, bi s tem kršila citirano določbo. Drugi člani, ki izpolnjujejo obveznosti, določene z internimi akti tožene stranke, v tem primeru ne bi bili obravnavani enako kot tožnik, če bi bil sprejet v članstvo, kljub temu da je bil enkrat že črtan. Če bi bila ta okoliščina nerelavantna, bi to pomenilo, da bi lahko vsak član kadarkoli kršil obveznosti, ki mu jih nalagajo interni akti, bil črtan iz članstva, nato pa bi lahko takoj ali čez določen čas vložil novo prošnjo za sprejem, kateri bi moralo društvo ob takšnem stališču sodišča ugoditi. Eden od razlogov za odklonitev članstva je bila tudi ocena tožene stranke, da tožnik ni primeren kandidat in se ni obnašal skladno z lovskim kodeksom. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je s svojo prošnjo za sprejem v Lovsko družino G. (v letu 2004) in nazadnje z vložitvijo tožbe izkazal željo, da postane član tožene stranke. Tožena stranka je društvo (to izrecno določa 1. odst. 65. člena Zakon o divjadi in lovstvu (1)), zato se tudi zanjo uporabljajo določbe Zakona o društvih (2) . ZDru v 1. odst. 1. člena določa, da je društvo prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu društva in v skladu z zakonom. Prostovoljnost, ki je bistvena lastnost društva, pomeni tudi svobodo glede odločitve o članstvu (pravico vključitve - vstopa, pravico nevključitve in pravico izstopa). Vsaka oseba sicer ne more pristopiti k društvu oziroma se v društvo vključiti brez upoštevanju tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali preko pristojnega organa, ki mu to zaupajo - naložijo) namreč odločajo o sprejemu novih članov. Odločanje o sprejemu v članstvo je v skladu z avtonomijo društev in v skladu s to avtonomijo lahko društvo določi (s pravili društva) bolj ali manj obsežne in stroge pogoje za sprejem v članstvo. Če pa nekdo izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, ga je le-to dolžno sprejeti za svojega člana, saj ZDru v 1. odst. 5. člena, na katerega se pravilno sklicuje tudi sodišče prve stopnje, določa, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji. To zagotavlja tudi z Ustavo RS (3) določena pravica do svobodnega združevanja. Tožena stranka je torej dolžna vsakega, ki želi postati njen član in izpolnjuje (določene) pogoje za včlanitev (v lovsko družino), sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.

Tožnik želi postati član tožene stranke in je to dokazal z prošnjo, poslano toženi stranki (priloga A1). Tožena stranka se je pred zahtevkom branila in navedla to, kar ponovno izpostavlja v pritožbi, in sicer da je tožnikovo prošnjo zavrnila na podlagi ocene, da ne izpolnjuje pogojev za sprejem v članstvo, ker je bil v preteklosti (ko je bil še njen član) črtan iz članstva zaradi neizpolnjevanja obveznosti in ker se ni obnašal skladno z lovskim kodeksom. Tožena stranka se pri utemeljitvi svoje zavrnitve neuspešno sklicuje na to, da je bil tožnik v preteklosti že njen član ter bil iz članstva črtan zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Črtanje iz članstva ni zakonski razlog za odklonitev članstva tožnika v lovski družini. Zaradi navedenega bi bila lahko protipravnost njenega ravnanja (torej zavrnitev tožnikove prošnjo za sprejem v njeno članstvo) izključena samo v primeru, če bi njena pravila, ki so veljala v času odločanja o tožnikovi prošnji za sprejem, določala, da tožena stranka lahko odkloni članstvo tistemu, ki je bil v preteklosti že črtan iz njenega članstva. Tega pa tožena stranka niti trdila ni, zato se na to okoliščino (črtanje iz članstva) neuspešno sklicuje. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ta okoliščina ter s tem zadeva, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 59/2001, v konkretni zadevi ni relevantna. Nasprotne pritožbene trditve tega stališča ne morejo omajati.

Tožena stranka svojih trditev, da je bil razlog za odklonitev članstva tožnikova neprimernost, ker se tožnik v preteklosti ni obnašal skladno z lovskim kodeksom, ni uspela dokazati, saj je dokazni postopek pokazal, da je bila in je edina ovira za sprejem tožnika v članstvo neporavnana obveznost, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. V tem delu se sodišče druge stopnje strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje. Tožnikovo sporno obnašanje so priče sicer potrdile, vendar to ni bilo pravno pomembno in upoštevno, saj dokazni postopek, kot je bilo že navedeno, ni potrdil trditev tožene stranke, da je bilo to (sporno obnašanje) razlog za odklonitev sprejema tožnika v njeno članstvo. Da tožnik ne bi izpolnjeval kakšnih drugih pogojev za sprejem v njeno članstvo pa tožena stranka ni niti trdila.

Zaradi navedenega je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik ob obravnavi vložene prošnje za sprejem v članstvo tožene stranke izpolnjeval vse pogoje, pravilen, le-ta pa tudi utemelji nadaljnji materialnopravni zaključek, da je tožena stranka tožnika dolžna sprejeti v svoje članstvo. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnika dolžna sprejeti v svoje članstvo, je zato v dejanskem in pravnem pogledu pravilna.

Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (4), pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče njen predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnilo (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 16/2004 in spremembe, ZDLov-1. (2) Uradni list RS, št. 60/1995 in spremembe, Zdru.

(3) Uradni list RS/I, št. 33/1991 in spremembe, URS.

(4) Uradni list RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP.