Jedro

Ker se po izrecni določbi prvega odstavka 15. člena ZUN(1993), na katerega je tožena stranka oprla svojo odločitev, depozit za odlog prisilne izvršbe ne obrestuje, revalorizira pa se glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno, je tožena stranka pravilno uporabila navedeno določbo in depozit revalorizirala skladno s 15. členom v povezavi z 11. členom ZUN(1993).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13. 2. 2002, s katero je ta ugodila tožnikovemu zahtevku in odločila, da se mu vrne plačani depozit v revaloriziranem znesku 359.217,50 SIT in da mora Stanovanjski sklad Republike Slovenije v roku 3 dni po prejemu te odločbe navedeni znesek nakazati na tožnikov žiro račun. Upravni organ je ugotovil, da je tožnik kot investitor nedovoljenega posega v prostor na zemljišču parc. št. ... k.o. ... ob vložitvi zahteve za odlog prisilne izvršbe na podlagi 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN (Ur. l. RS 18/93) plačal depozit. Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da se tožniku vrne že vplačani depozit v revaloriziranem znesku, ker je bilo ugotovljeno, da za sporni objekt ni bil dolžan pridobiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za njeno odločitev ter se nanje sklicuje (drugi odstavek 67. člena ZUS).

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predložil. Smiselno ponovi tožbene navedbe in med drugim navaja, da mu je tožena stranka vrnila le revaloriziran depozit, ni pa mu plačala zamudnih obresti. Tudi ni bilo odločeno o povrnitvi povzročene gmotne in negmotne škode, ki jo je utrpel zaradi nezakonitega dela upravnega organa, katere je glede na določbo 26. člena Ustave RS upravičen. Meni, da niti 26. člen Ustave RS niti določbe ZUS v ničemer ne prepovedujejo upravnemu sodišču, da v predmetni "pravdi" uporabi odškodninska določila iz materialne zakonodaje in odloči o povzročeni škodi. Predlaga, da Vrhovno sodišče opravi glavno obravnavo in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da odloči v skladu z zahtevkom v tožbi. Podrejeno pa predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma v novo sojenje.

4. V odgovoru na revizijo (prej pritožbo) tožena stranka predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je svojo odločitev oprlo tudi sodišče prve stopnje in na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. V zadevi ni sporno, da je tožnik, kot investitor nedovoljenega posega v prostor na podlagi 11. člena ZUN(1993), ki je veljal v času odločanja, plačal depozit za odlog prisilne izvršbe, in tudi ne, da je bil upravičen do vrnitve že plačanega depozita. Sporno je, ali bi moral upravni organ pri vrnitvi depozita plačani depozit tudi obrestovati. Ker se po izrecni določbi prvega odstavka 15. člena ZUN(1993), na katerega je tožena stranka oprla svojo odločitev, depozit za odlog prisilne izvršbe ne obrestuje, revalorizira pa se glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno, je tožena stranka pravilno uporabila navedeno določbo in depozit revalorizirala skladno s 15. členom v povezavi z 11. členom ZUN (1993). Glede na navedene določbe ZUN(1993) tožena stranka tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni imela pravne podlage, da bi v tem primeru sledila tožnikovi zahtevi po plačilu tudi zamudnih obresti, in je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da njena odločitev temelji na zakonu.

9. Revizijski ugovori, ki se nanašajo na neodločanje o povračilu škode, ki naj bi jo revidentu v tem primeru povzročili upravni organi zaradi nezakonitega dela, na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Res ima po določbah 26. členu Ustave RS, na katero se revident sklicuje, vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo je z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa s svojim protipravnim ravnanjem storila oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Vendar se v obravnavanem primeru Vrhovno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je vprašanje morebitne odgovornosti države po splošnih predpisih o odgovornosti (Obligacijski zakon) stvar drugih sodnih postopkov (pred sodišči splošne pristojnosti). Tudi po presoji Vrhovnega sodišča se to vprašanje ne more reševati v upravnem sporu v zvezi s presojo zakonitosti odločbe, katero je tožnik v tem upravnem sporu izpodbijal. Z izpodbijano odločbo revidentu niso nastale nobene škodljive posledice, saj je bilo z njo ugodeno njegovemu zahtevku za vrnitev vplačanega depozita.

10. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati revizijski očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, zaradi česar naj bi bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi uporabilo določbe drugega odstavka 67. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja, po kateri mu ni bilo treba navajati razlogov za odločitev, kolikor je sledilo utemeljitvi upravnega akta. Po drugem odstavku 14. člena ZUS pa sodišče prve stopnje ni bilo vezano na dokazne predloge strank in je lahko izvedlo le tiste, za katere je menilo, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločbi.

11. Revident ugovarja tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju, vendar v reviziji dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati, saj revizije po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

12. Predlog revidenta, da Vrhovno sodišče samo opravi glavno obravnavo, ni utemeljen, saj po 91. členu ZUS-1 Vrhovno sodišče o reviziji odloča brez glavne obravnave.

13. Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.