Jedro

Naloga upravitelja je, da ohranja vrednost zapuščine in s tem v zvezi opravlja posle redne uprave, med katere investicije v kmetijo ne spadajo. Za razpolaganje z zapuščino potrebuje odločitev sodišča ali sodedičev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Za upraviteljico zapuščine po pokojni J. Ž. je sodišče z izpodbijanim sklepom postavilo dedinjo J. B. 2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija dedič S. Ž. V obrazložitvi navaja, da je bila J. po materini smrti neuradno skrbnica kmetija, katero je malomarno skrbela. Obdelovala je samo nekatere tržno zanimive njive, v vzdrževanje kmetije sredstev ni vlagala. Ker je tudi sam delal na kmetiji, sodišču predlaga, da za skrbnika postavi njega.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik nekritično prezre, da je v postopku na prvi stopnji predlagal, naj sodišče za upravitelja zapuščine postavi soseda G. J. V okviru trditvene podlage je sodišče izvedlo dokazni postopek in ugotovilo, da so po pokojni J. Ž. dediči njeni trije otroci J., A. in S. A. se je strinjala, da J. postane upraviteljica zapuščine, S. je temu nasprotoval ter predlagal, da to vlogo prevzame sosed.

5. Naloga upravitelja je, da ohranja vrednost zapuščine in s tem v zvezi opravlja posle redne uprave, med katere investicije v kmetijo ne spadajo. Za razpolaganje z zapuščino potrebuje odločitev sodišča ali sodedičev. Ker je J. B. dokazala, da ima skupaj s svojo družino dolgoletne izkušnje z rejo živali, kar je potrdila tudi njena sodedinja sestra A. ter priči sosed N. F. in pomočnik pri delu na kmetiji M. B. 6. Zakaj dedinja ne bi mogla skrbeti za kmetijo, tako kot doslej, zakaj bi to bolje opravljal sosed, pritožnik niti ne pove in konec koncev v pritožbi niti ne vztraja pri predlogu, ki ga je podal pred sodiščem prve stopnje, ampak predlaga, da sodišče za upravitelja zapuščine postavi njega.

7. Realno je pričakovati, da kmetija brez nosilca dejavnosti ne more napredovati in ker J. B. že vse od smrti svojega očeta z delom pomaga pri vzdrževanju kmetije in se tudi njena družina ukvarja z enako dejavnostjo, je bolj primerna za opravljanje te funkcije kot pritožnik, ki se je konec koncev šele v pritožbenem postopku spomnil, da bi pravzaprav to funkcijo lahko opravljal tudi on.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo iz drugega do četrtega odstavka 145. člena ZD. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih in uradno upoštevnih procesnih kršitev, zato je potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).