Jedro

Ne samo, da ima tožnik interes, da mu tožena stranka izroči pogodbo o zaposlitvi, temveč takšen interes izkazuje tudi tožena stranka z nasprotno tožbo, v kateri uveljavlja izdajo sodbe, s katero se tožniku naloži, da je dolžan podpisati pogodbo o zaposlitvi.

Obstaja nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami, zato se tega dela sodbe ne da preizkusiti. Na strani 3 izpodbijane sodbe sodišče zaključuje, da je na podlagi opisa nalog in obveznosti v osnutkih pogodbe (prilogi A4 in A11) ugotovilo, da gre za identično delovno mesto. Pa vendar pogodba iz priloge A11 opisa delovnega mesta sploh ne vsebuje. Zato ni jasno, kaj je sodišče res primerjalo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z začetkom veljavnosti od 1. 1. 2002 za delovno mesto vodje oddelka za obdelavo življenjskih zavarovanj, ki obsega vodenje in koordiniranje dela v oddelku, z osnovno plačo na dan 1. 1. 2002 v višini 488.263,00 SIT bruto, ki je bila povišana za količnike povišanja plač do višine 555.511,71 SIT na dan vložitve tožbe, ki ne vsebuje določbe o poplačilu že izplačanih predujmov ali že od prej obstoječih dolgov delavca, kot tudi morebitnih kreditov ali posojil do delodajalca na zadnji dan delovnega razmerja, niti določbe, da se dogovori o anuitetnih odplačilih ali razne plačilne olajšave štejejo za preklicane z zadnjim dnem izteka delovnega razmerja ter določbe, po kateri se za vsako kršitev predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter neizvajanju ali nepravilnem izvajanju varnostnih ukrepov delavca lahko izreče izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je dolžna tožniku izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno 1.1.2002 za nedoločen čas za delovno mesto vodja oddelka obdelave življenjskih zavarovanj, ki vsebuje ugotovitve iz točke 1 zahtevka. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti odmerjene stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 1. in 2. točki izreka razveljavilo in tožbo zavrglo, tožniku pa naložilo povrnitev odmerjenih pravdnih in pritožbenih stroškov.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni imelo pravne podlage za zavrženje tožbe, saj je bil in je pravni interes tožnika podan, ker je bila med strankama ves čas sporna vsebina in obseg delovnega razmerja pri čemer izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na plačo niti ni ustrezna glede na zapisnike in listine v spisu, sodišče pa tudi ni obrazložilo razlogov o odločilnih dejstvih. Sama ponudba pogodbe v podpis s strani delodajalca, ki ni bila ustrezna in je tožnik ni podpisal, ne pomeni izpolnitve dolžnosti delodajalca v zvezi s pogodbo o zaposlitvi. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Revident je v reviziji vsebinsko uveljavljal revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, do katere naj bi prišlo zato, ker je sodišče zavrglo tožbo (274. člen ZPP), ko je zmotno ugotovilo, da ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe. Uveljavljal pa je tudi revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - vsebini predlaganih pogodb o zaposlitvi.

9. Revizijsko sodišče ugotavlja, ne samo, da ima tožnik interes, da mu tožena stranka izroči pogodbo o zaposlitvi, takšen interes z nasprotno tožbo, v kateri tožena stranka uveljavlja izdajo sodbe, s katero se tožniku naloži, da je dolžan podpisati pogodbo o zaposlitvi, izkazuje tudi tožena stranka. Zato sploh ne more biti odprto vprašanje pravnega interesa tožnika za izročitev pogodbe o zaposlitvi, ampak je lahko odprto le vprašanje dogovora med pravdnima strankama in dejanskih pogojev opravljanja dela, o čemer bi moralo odločiti po izvedenem dokaznem postopku sodišče. Delovno razmerje med strankama je bilo sklenjeno in se je opravljalo dejansko brez pisne pogodbe med partnerjema. Zato je odprtih več vprašanj, od samega delovnega mesta, na katerem je delo opravljal tožnik, do obsega dela na tem delovnem mestu in na višino dogovorjene plače. Ta odprta vprašanja, ki so bistvena tako tekom delovnega razmerja (na primer pri ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti izplačil iz delovnega razmerja, nagrajevanja, kršitev pogodbe o zaposlitvi), kot tudi ob možni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (na primer zaradi neopravljenega dela, zaradi hujše kršitve pogodbenih določil) so povzročila, da je bil in je tožnik glede svojega pravnega položaja v delovnem razmerju v negotovosti. Negotovost lahko odstrani sodišče z ustrezno sodbo. Zato ni mogoče zaključevati, da tožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev tožbe. To še posebno ne zaradi določbe 15. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj.), ki v tretjem odstavku izrecno določa, da lahko delavec kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva izročitev pogodbe o zaposlitvi od delodajalca in ima glede tega tudi sodno varstvo. Ker je pravni interes (pravna korist) v spornem primeru podan, ni bilo pravne podlage za zavrženje tožbe, kot je to zmotno zaključilo sodišče v izpodbijanem sklepu.

10. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče tudi zagrešilo drugo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj obstaja nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami in se zato tega dela sodbe ne da preizkusiti. Na strani 3 izpodbijane sodbe sodišče zaključuje, da je sodišče na podlagi opisa nalog in obveznosti v osnutkih pogodbe (prilogi A4 in A11) ugotovilo, da gre za identično delovno mesto. Pa vendar pogodba iz priloge A11 opisa delovnega mesta sploh ne vsebuje. Zato ni jasno, kaj je sodišče res primerjalo, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.