Jedro

Obseg obrazložitve zamudne sodbe izhaja iz določb 318. člena ZPP in je glede na sodbo, izdano na podlagi opravljene glavne obravnave, omejen zgolj na utemeljitev razlogov iz prvega odstavka navedenega člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je v pretežni meri zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožencu naloženo, da plača tožnici 2.609,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na toženčevo pritožbo je le omejilo višino prisojenih zakonskih zamudnih obresti do višine glavnice. Soglašalo je, da so bili podani zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe. Hkrati je sklenilo, da se revizija ne dopusti, ker niso podani razlogi iz prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).

Zoper sklep o nedopustitvi revizije se pritožuje toženec in navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je bil pravilno vabljen na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ker dejansko v hiši nima poštnega predalčnika. Ker glede tega Vrhovno sodišče v doslej obravnavanih zadevah še ni zavzelo stališča, gre pa za pomembno pravno vprašanje, bi morala biti revizija dopuščena. Hkrati v pritožbi graja stališče sodišča glede neupoštevanja zastaranja vtoževane terjatve. Poleg tega navaja, da je sodba sodišča prve stopnje obrazložena le pavšalno, saj ne vsebuje podatkov o dejstvih, ki so nujno potrebna za uporabo predpisov, na katere je sodišče oprlo sodbo. Glede take sodbe pa je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da se ne da preizkusiti. Pri tem se sklicuje na odločitev v zadevi II Ips 524/97. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka navajala, da pritožbeni razlogi niso podani in da tožena stranka v pritožbi v pretežni meri le nasprotuje razlogom sodbe sodišča druge stopnje, kar ni utemeljen pritožbeni razlog.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1 se lahko nezadovoljna stranka pritoži zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije le iz razlogov po 2. alinei prvega odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Glede na gornje določbe ZDSS-1 pritožbene navedbe, da gre v zvezi z vročitvijo tožbe za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije. Prav tako ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga navedbe o nestrinjanju s sodbo sodišča glede upoštevanja zastaranja.

V kolikor pritožba navaja, da je sodišče druge stopnje postopalo v nasprotju s stališči, zavzetimi v odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 524/97, sodišče ugotavlja, da te navedbe niso utemeljene. V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče RS v lastninski pravdi v okviru razlogov iz zahteve za varstvo zakonitosti ugotovilo, da sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje podatkov o dejstvih, ki so nujno potrebna za uporabo predpisov, in ne navedb predpisov, na katere je sodišče oprlo sodbo. Ker nima obveznih sestavin, ki jih našteva (takratni) 338. člen ZPP, je ni mogoče preizkusiti.

Upoštevaje, da je bila predmet pritožbenega preizkusa zamudna sodba sodišča prve stopnje, je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da ima vse obvezne sestavine in se zato da preizkusiti, oziroma da sodišče prve stopnje v tej zvezi ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Obseg obrazložitve zamudne sodbe izhaja iz določb 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) in je glede na sodbo, izdano na podlagi opravljene glavne obravnave, omejen zgolj na utemeljitev razlogov iz prvega odstavka navedenega člena ZPP. Do teh razlogov pa se je sodba sodišča prve stopnje v celoti opredelila, zlasti tudi do tega, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali splošno znanimi dejstvi. Ker se zamudna sodba sodišča prve stopnje da preizkusiti, sodišče druge stopnje pri delni zavrnitvi pritožbe ni ravnalo v nasprotju s stališči, zavzetimi v sklepu Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 524/97 z dne 18.3.1999. Ker pritožbeni razlogi v smislu tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 niso podani, je sodišče v smislu 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker tožnica z odgovorom na pritožbo ni pomembno prispevala k razjasnitvi zadeve, na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.