Jedro

V primeru, ko sodišče vlogo šteje za umaknjeno ali jo zavrže, ker taksa ni bila plačana, je glede na določilo 3. odst. 32.a čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) stranka dolžna za vlogo plačati le četrtino takse. V tem primeru se kazenska taksa ne plača.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i ; - v 1.odst izreka tako, da se ugotovi, da taksni zavezanec ni plačal 396,42 EUR sodne takse za tožbo , - v 2. odst. pa se znesek naveden v višini 574,25 EUR nadomesti z zneskom "396,42 EUR", v ostalem pa ostane izpodbijani sklep nespremenjen.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka ni plačala v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina 389,50 EUR sodne takse za tožbo, zaradi česar je dolžna plačati tudi kazensko takso v višini 50% pribitka (184,75 EUR), skupaj torej 574,25 EUR. Pristojni organizaciji za plačilni promet A. je naročilo, da po pravnomočnosti sklepa z dobroimetja taksnega zavezanca prenese navedeni znesek na podračun Okrožnega sodišča v Kopru, sodne takse - od pravnih oseb.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka in smiselno predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, to pa zato "ker znesek za plačilo nikakor ne ustreza višini odmerjene sodne takse, niti delu te takse, prav tako pa navedba višine tožbenega zahtevka iz sklepa, to je 6.820,80 EUR, sploh ne drži. Zahtevek je bil veliko večji". Navaja še, da je sodišče prve stopnje prekršilo materialno pravo, ker je za osnovo za odmero vzelo napačno vrednost spora in s tem napačno ugotovilo dejansko stanje.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena iz razlogov, kot bodo navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje potem, ko tožeča stranka tudi po pozivu sodišča ni plačala sodne takse za tožbo, tožbo štelo za umaknjeno in je postopek ustavilo (4,odst 180.čl. ZPP). Po pravnomočnosti tega sklepa pa je tožečo stranko pozvalo, da poravna neplačano sodno takso za tožbo v znesku 396,50 EUR (list. št. 12 spisa).

V primeru, ko sodišče vlogo šteje za umaknjeno ali jo zavrže, ker taksa ni bila plačana, pa je glede na določila 3. odst. 32.a čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) stranka dolžna za vlogo plačati le četrtino takse, ki je določena s tem zakonom. V tem primeru se kazenska taksa ne plača. Tožeča stranka je bila dolžna plačati takso za tožbo v višini 380.000,00 SIT (1.585,71 EUR), četrtina tega zneska pa predstavlja znesek 396,42 EUR. Ker se po izrecni zakonski določbi kazenska taksa ne plača, predstavlja obveznost tožene stranke zgolj znesek v tej višini in ne pa v višini 574,25 EUR, kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je odločitev sodišča prve stopnje posledica zgolj napačne uporabe materialnega prava, ne pa tudi kršitve določb pravdnega postopka, niti ne napačne ugotovitve dejanskega stanja, kot zmotno navaja pritožba, je pritožbeno sodišče to odločitev spremenilo (3.tč.365.čl. ZPP).