Jedro

V tretjem odstavku 6. člena ZST-1 je predpisano, da mora taksni zavezanec v primeru, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Poleg tega v pritožbi tudi ni pojasnila, zakaj takšnega potrdila ne more predložiti. Predlagala je le, da sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun. Kot že navedeno, pa iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to že storilo, pa ni ugotovilo, da bi bila sodna taksa plačana. Tožena stranka pa, kot rečeno, nasprotnega ni dokazala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Sodišče prve stopnje je dne 26. 6. 2018 izdalo sodbo I Pg 320/2017, zoper katero je tožena stranka 25. 7. 2018 napovedala pritožbo. Ker ob napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, je sodišče 26. 7. 2018 izdalo nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 102,00 EUR.

Izpodbijani sklep

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je napoved pritožbe umaknjena, ker tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbeni postopek. Svojo odločitev je oprlo na tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

Pritožba tožene stranke

3. Proti temu sklepu je tožena stranka pravočasno vložila laično pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni navedla. Navedla pa je, da je bila sodna taksa plačana pravilno, v roku, ki ga je določilo sodišče. Predlagala je, da sodišče naknadno preveri prilive na transakcijski račun sodišča. Sodišče je pozvala, da „umik pritožbe razveljavi“. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik ne plača takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče. 6. Plačilni nalog z dne 26. 7. 2018, je bil, upoštevaje določilo četrtega odstavka 142. člena ZPP, toženi stranki vročen na podlagi fikcije 1. 9. 2018 (vročilnica pripeta k l. št. 59). Glede na v plačilnem nalogu navedeni 15-dnevni rok za plačilo sodne takse, se je ta iztekel s pretekom 16. 9. 2018. Kot že rečeno, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tožena stranka sodne takse za pritožbeni postopek v roku ni plačala in da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse tudi niso bili podani.

7. Tožena stranka je v pritožbi vztrajala, da je zahtevano sodno takso pravočasno plačala. Vendar ni navedla, na kakšen način je to storila (v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi)1, niti kdaj jo je plačala. Poleg tega ni navedla, da jo je plačala z referenco, ki je bila navedena v plačilnem nalogu.

8. Pritožbeno sodišče na podlagi vpogleda v plačilni promet UJPnet, ki se nahaja v spisu (pripet k list. št. 59), ugotavlja, da plačilo sodne takse v obdobju od 17. 8. 2018 do 1. 10. 2018 z navedbo ustrezne reference s strani tožene stranke ni razvidno.

9. V tretjem odstavku 6. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) je predpisano, da mora taksni zavezanec v primeru, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Poleg tega v pritožbi tudi ni pojasnila, zakaj takšnega potrdila ne more predložiti. Predlagala je le, da sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun. Kot že navedeno, pa iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to že storilo (izpis UJPnet pripet k l. št. 59), pa ni ugotovilo, da bi bila sodna taksa plačana. Tožena stranka pa, kot rečeno, nasprotnega ni dokazala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

10. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP).