Jedro

ZD dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje. Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. Ker so med dediči sporna dejstva, bi zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine ter da je bila zapustnica vdova, mati enega otroka, ki je umrl za zapustnico dne 8. 8. 2007, še preden je bil za zapustnico uveden zapuščinski postopek. Pred smrtjo je zapustnica napisala oporoko, s katero je svoje premoženje zapustila tistemu, ki bo skrbel za sina (točka 1-5). Prvo sodišče je še ugotovilo, da se je na poziv sodišča z dne 2. 9. 2009, kdo je skrbel za sina zapustnice, priglasila le J. K. (točka 6), ugotovljeni so bili zakoniti dediči (točka 7), v nadaljevanju so povzete izjave zakonitih dedičev o veljavnosti oporoke (točka 8), ugotovljeno je tudi bilo, da se iz oporoke zapustnice da razbrati volja zapustnice in da je oporočni dedič določljiv in da oporoka ni neveljavna (točka 9). Za oporočno dedinjo je prvo sodišče razglasilo J. K. (točka II) ter dovolilo vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo na ime oporočne dedinje ter ji dovolilo izplačilo denarnih sredstev zapustnice (točka III).

Pritožniki v laični pritožbi z dne 16. 11. 2009 navajajo, da je sodišče prve stopnje J. K. priznalo vse zahtevane nerealne stroške, kot jih je v stroškovniku priglasila za prevoze ter druge storitve, ki jih je nudila zapustnici in njenemu sinu. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je pokojna pred smrtjo napravila oporoko in svoje premoženje namenila osebi, ki bo po njeni smrti skrbela za njenega sina in ne za usluge, ki so bile storjene pred smrtjo. Sin zapustnice je po materini smrti kljub prizadetosti še vedno ostal v oskrbi doma starejših občanov, saj ga J. K. ni vzela v svojo oskrbo. Če bi J. K. skrbela za zapustnico in njenega sina, se zapustnica ne bi odločila, da bi skupaj s sinom odšla v dom upokojencev. J. K. je dne 12. 10. 2007 podala izjavo o nameri prevzema skrbništva sina zapustnice, kar pa je bilo več kot dva meseca po njegovi smrti. Če bi bila želja zapustnice, da deduje po njej J. K., bi njeno ime zapisala v oporoki. Pritožniki predlagajo višjemu sodišču, da odloči v njihovo korist. Zakoniti dedič J. C. po pooblaščencu vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zapustničino premoženje dedujejo zakoniti dediči ali podrejeno, da sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Oporoka nima datuma in se ne ve, kdaj in v kakšnih razmerah je bila napisana. Iz oporoke je razvidno le to, da je izrazila zapustnica svojo poslednjo voljo tako, da zapuščino zapušča tistemu, ki bo skrbel za njenega sina. Iz takšne oporoke ni mogoče razbrati pravega namena oporočiteljice glede časa nudenja skrbi za sina, kar pomeni, da določila oporoke niso jasna, vendar je na podlagi določbe 83. člena Zakona o dedovanju(1) mogoče določiti dediča, saj so v oporoki podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo je dedič. Vendar sodišče prve stopnje v tej smeri ni izvedlo nobenega dokaza, iz katerega bi se dalo ugotoviti, kakšna je bila prava volja zapustnice glede skrbi za njenega sina. V oporoki je bilo mišljeno, da naj zapuščino deduje dedič, ki bo skrbel za sina zapustnice po njeni smrti. Zapustnica je bila kot mati dolžna skrbeti za sina in to je tudi ves čas svojega življenja počela, zato je v oporoki želela poskrbeti za svojega sina po njeni smrti. Ob takšni razlagi pa ni moč ugotoviti, da je oporočna dedinja J. K., saj je sin zapustnice umrl 8. 8. 2007, torej dober mesec kasneje, kot je umrla zapustnica. Obiski v bolnišnici ne morejo pomeniti skrbi za sina v smislu oporoke zapustnice.

Dedinja J. K. je podala odgovora na pritožbo, iz katerih smiselno izhaja, da predlaga, da se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da oporoka vsebuje podatke, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo je oporočni dedič (primerjaj 83. člen ZD). ZD tudi dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje (primerjaj 82. člen ZD (2)). Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. V prvi vrsti, kaj je za zapustnico predstavljal termin «skrb za otroka«, v katerem obdobju naj bi se skrb izvajala ali od smrti zapustnice ali že v času njenega življenja (3), ob tem, da je sporen tudi datum sestave oporoke.

Prav glede navedenih dejanskih vprašanj obstaja spor med (posameznimi) zakonitimi dediči in J. K., ki zatrjuje, da je skrbela za sina zapustnice tako pred njeno, kot tudi po njeni smrti in da ji zato pripada zapuščina na podlagi oporoke. Ker so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica dedičev, bi moralo sodišče prve stopnje prepričljivo ugotoviti, katera dejstva so sporna in tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno napotiti na pravdo (210. člen ZD v zvezi z 213. členom ZD).

Pritožba J. C. utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo prave volje zapustnice in sicer, od kdaj in na kakšen način naj bi oseba, ki bi bila upravičena do dedovanja na podlagi oporoke, skrbela za sina zapustnice. Sodišče prve stopnje ob odločanju ni ugotovilo navedenih dejstev, zato je preuranjen zaključek, da je J. K. oporočno voljo zapustnice izpolnila in je zato oporočna dedinja.

Ker so bili pritožbeni razlogi utemeljeni, je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (358. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Napotki prvemu sodišču ob novem odločanju so bili že podani tekom obrazložitve.

(1)

Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.

(2) Glej tudi Karel Zupančič: Dedno pravo stran 128 – 131. (3) Npr.od sestave oporoke dalje.