Jedro

Stvarna služnost (služnost parkiranja) lahko nastane z zakonom ali na podlagi pravnega posla ali pa z odločbo državnega organa. Služnostna pravica se ugotavlja v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, kjer sodišče odloča o določitvi nujne poti. Določitev služnosti parkiranja tako ne more biti predmet postopka za določitev nujne poti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka spremeni tako, da se ta sedaj glasi: „Za potrebe nepremičnine parc. št. 4419/2, k. o. X se ustanovi nujna pot v obsegu služnosti hoje in vožnje z osebnimi vozili po parc. št. 4419/1 in 4420, obe k. o. X v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 4419/2, k. o. X in v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 4419/1 in 4420, obe k. o. X, in sicer po najkrajši možni poti v širini 2,5 m med javno cesto na parc. št. 4422/9, k. o. X in objektom na parc. št. 4419/2, k. o. X, kot to izhaja iz skice poteka služnostne poti, varianta poti širine 2,5 m izvedenca geodetske stroke mag. J. C. z dne 17. 3. 2010, označene z rdečim in rumenim rastrom, ki je sestavni del tega sklepa.

„Nasprotni udeleženci Č. M., Č. Z. in Č. F. izrecno in brezpogojno dovoljujejo, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Domžalah vpiše ustanovitev nujne poti v obsegu služnosti, hoje in vožnje z osebnimi vozili po parc. št. 4419/1, k. o. X in parc. št. 4420, k. o. X, oziroma v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 4419/1, k. o. X, in parc. št. 4420, k. o. X, v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 4419/2, k. o. X, in sicer po poti, ki je razvidna iz skice široki 2,5 m, označeni z rdečin in rumenim rastrom med javno cesto na parc. št. 4422/9, k. o. X, in objektom na parc. št. 4419/2, k. o. X“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. in 4. točka).

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo nujno pot v obsegu služnosti hoje in vožnje z osebnimi vozili za potrebne nepremičnine parc. št. 4419/2, k. o., X, ki je v lasti predlagatelja. Nujna pot poteka po parc. št. 4419/1 in 4420, obe k. o. X, ki sta v lasti nasprotnih udeležencev, in sicer po najkrajši možni poti, v širini 2,5 m med javno cesto na parc. št. 4422/9, k. o. X, in objektu na parc. št. 4419/2, k. o. X Nujna pot se vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Domžalah. Predlagatelj mora plačati denarno nadomestilo v višini 18.549,33 EUR v tridesetih dneh po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (popravni sklep).

2. Odločitev sodišča prve stopnje izpodbijata drugi in tretji udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navajata, da bo zaradi poteka služnostne poti po sredini parcele onemogočena, oziroma znatno ovirana uporaba nepremičnine nasprotnih udeležencev. Zato sodišče nujne poti ne bi smelo dovoliti. Če pa bi jo dovolilo, bi moralo biti bolj racionalno in nujno pot speljati po robu parc. št. 4419/1. Predlagatelj ne more biti upravičen do uporabe dodatnega zemljišča za parkiranje vozil, označenega z zeleno barvo, ker je postopek potekal le zaradi določitve nujne poti. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da predlagatelju dovoli uporabo dela dvorišča, označenega z rumeno barvo. Nepremičnina, ki je v lasti predlagatelja, v naravi predstavlja garažo, zato ni potrebno določiti posebnega zemljišča, ki je potrebno za uporabo stavbe. Sodišče bi moralo vknjižbo v zemljiško vezati na pogoj predhodnega plačila nadomestila za uporabo nujne poti.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče dovoli nujno pot do nepremičnine, ki nima za redno uporabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila takšna zveza povezana z nesorazmernimi stroški, pod pogojem, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira nepremičnina, po kateri naj bi nujna pot potekala, in na tak način, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina (88. in 89. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

6. Po ogledu na kraju samem je imelo sodišče dovolj podlage za ugotovitev, da nepremičnina predlagatelja nima neposredne povezave z javno cesto in da je edina realna možnost cestne povezave po zemljiščih nasprotnih udeležencev parc. št. 4419/1 in 4420, obe k. o. X To dejstvo v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno.

7. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da ni določilo poti, ki bi najmanj obremenjevala lastnike služečega zemljišča. S tem v zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženci ugovora v tej smeri v postopku na prvi stopnji niso podali. Na ogledu je izvedenec pred strankami določno označil potek trase nujne poti (južni rob s točkami od A do F, severni rob s točkami od I do G – koridor širine 2,5 m). Tudi iz izvedeniškega mnenja sledi, da je izvedenec določil potek trase po sredini zemljišča nasprotnih udeležencev, ki mu nasprotni udeleženci niso ugovarjali. Izrecno so ugovarjali zgolj širitvi nujne poti na širino 3 m ter del dvorišča označenega z rumenim in zelenim rastrom (vhod v stavbo, parkirišče). Pritožbena navedba, da bi trasa, ki bi potekala po robu zemljišča manj obremenjevala lastnika služečega zemljišča tako predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto in je pritožbeno sodišče ne bo upoštevalo (337. člen ZPP).

8. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da predlagatelj ni upravičen do uporabe dodatnega zemljišča za parkiranje vozil (del dvorišča označen z zelenim rastrom). Sodišče je o delu zemljišča za parkiranje osebnega vozila odločilo izven predloga predlagatelja. Stvarna služnost (služnost parkiranja) na podlagi 214. člena SPZ lahko nastane z zakonom ali na podlagi pravnega posla ali pa z odločbo državnega organa. Služnostna pravica se ugotavlja v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, kjer sodišče odloča o določitvi nujne poti. Določitev služnosti parkiranja tako ne more biti predmet postopka za določitev nujne poti.

9. Neutemeljena pa je pritožba v delu, kjer navaja, da predlagatelj ni upravičen do dela zemljišča, označenega na skici z rumenim rastrom (vhod v stavbo). Četudi je predlagatelj lastnik garaže, dostop do nje ni mogoč, ne da bi nujna pot potekala tudi po delu zemljišča, označenem z rumenim rastrom.

10. Stališče pritožbe, da bi sodišče lahko dovolilo vknjižbo nujne poti v zemljiško knjigo po plačilu nadomestila z uporabo nujne poti, nima podlage v določilih materialnega prava. Če bo zavezanec za plačilo v zamudi z plačilom nadomestila, bo moral od izteka paricijskega roka dalje upravičencem plačati zakonske zamudne obresti. Pravica do plačila nadomestila je tudi iztožljiva.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnih udeležencev (2. in 3.) delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo kot sledi iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo.

12.Izrek o stroških je odpadel, ker jih nobena stranka ni priglasila.