Jedro

Na prošnjo tožnika, pa tudi sicer, je dovoljeno upravno izvršbo odložiti le pod pogoji iz 2. odst. 281. čl. ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je dne 16.3.1992 vložila prošnjo za odložitev upravne izvršbe za rušenje stavbe, ki stoji na parc. št. 454/3. Izvršba je bila dovoljena s sklepom z dne 24.2.1992. Skupščina občine je sprejela sklep, da se začne postopek za spremembo dolgoročnega plana, ki se nanaša na območje VK 17/1 v Krajevni skupnosti....

Mestna uprava za inšpekcijske službe je s sklepom z dne 6.4.1992 zavrnila tožničino prošnjo z utemeljitvijo, da je odločba o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja postala izvršljiva in da ni podan nobeden od pogojev, ki jih določa 2. odstavek 281. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

V pritožbi zoper sklep je tožnica navajala, da je v teku postopek za spremembo zazidalnega načrta za celotno območje, na katerem je več črnih gradenj in kjer stoji tudi njena počitniška hiša. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice. V utemeljitvi je sprejela ugotovitve organa prve stopnje. Postopek za spremembo zazidalnega načrta za odločitev v tej zadevi ne more biti pomemben. Izvajanje inšpekcijskega nadzora je splošnega pomena. Inšpekcijski organ je ravnal v skladu z zakonom. Upravno izvršbo bi bilo dovoljeno odložiti le, če bi tožnica obveznost izpolnila ali če bi pridobila ustrezno dovoljenje.

V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče odpravi takšno odločbo. Navajala je, da je v teku postopek za spremembo zazidalnega načrta za območje Krajevne skupnosti ... Občina je dovolila napeljavo komunalnih vodov in spremembo lastništva. Zato so lastniki pričakovali, da bodo gradnje legalizirane. Odstranitev počitniškega objekta bi povzročila tožnici nesorazmerno veliko škodo.

Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Glede na vsebino tožničine prošnje z dne 16.3.1992, njene tožbe, pa tudi glede na vsebino obeh upravnih odločb, je predmet tega spora le vprašanje, ali so dani pogoji za odložitev upravne izvršbe po 2. odstavku 281. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86). Ta zakon je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), dovoljeno uporabljati kot republiški predpis, ker ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije in ker ustavni zakon drugače ne določa. V navedenem členu zakona o splošnem upravnem postopku je določeno, da se upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki bi se naj izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odredbe. Tožnica ne zatrjuje, to pa tudi ni dokazano iz upravnih spisov, da bi bil dan kateri od navedenih razlogov, zaradi katerih je dovoljeno upravno izvršbo odložiti. Tožba zato ne more biti uspešna.

Glede na novelo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93), ki je začel veljati 10.4.1993, pa tožnica lahko na podlagi 11. člena zakona v 90 dneh zahteva odložitev prisilne izvršbe pod pogoji, ki jih navaja to zakonito določilo.

Sodišče je po obrazloženem moralo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) tožbo kot neutemljeno zavrniti.