Jedro

Veljavna zakonodaja ne določa več obvezne objave poskusnega dela kot izrecnega pogoja za njegovo zakonito uvedbo.

Pogoj poskusnega dela je vezan na opredelitev v internem aktu in na opredelitev v pogodbi o zaposlitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku in kot nezakonita razveljavilo sklep tožene stranke z dne 9.2.1998 in odločitev z dne 27.2.1998 o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Hkrati je tožniku od 11.2.1998 dalje priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in toženi stranki naložilo, da pozove tožnika nazaj na delo ter mu povrne 65.500,00 SIT stroškov postopka. Istočasno je s sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Pri tem je ugotavljalo, da pogoj poskusnega dela v objavi tožnikovih del ni bil naveden, da tožnikovega delovnega mesta toženka v svoji sistemizaciji sploh nima predvidenega in da bi lahko za tožnika poskusno delo trajalo največ dva meseca.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem navaja, da objava poskusnega dela ni pogoj za njegovo veljavno uvedbo, saj je tožnik na pogoj poskusnega dela izrecno pristal s podpisom ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Tožnik naj bi sklenil delovno razmerje za delovno mesto prevoznik goriv in maziv - komercialist III, za katero se sicer zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe in za katero je bilo v sistemizaciji izrecno predvideno poskusno delo v času treh mesecev, tako da je bila tudi s tega vidika uvedba poskusnega dela zakonita.

Zato bi moralo sodišče sporne sklepe presojati z vidika vsebinske ocene tožnikovega poskusnega dela.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da veljavna zakonodaja več ne določa obvezne objave poskusnega dela kot izrecnega pogoja za njegovo zakonito uvedbo. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur. l. RS št. 40/97) v 10. členu sicer določa, da poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi. To določbo pa je potrebno razlagati le v tem smislu, da je trajanje poskusnega dela pač omejeno z v objavi navedenim rokom, če je pogoj poskusnega dela izrecno objavljen. Sicer pa je pogoj poskusnega dela vezan na opredelitev v internem aktu, praviloma sistemizaciji delovnih mest (2. odstavek 14. člena ZTPDR) in na opredelitev v pogodbi o zaposlitvi.

Za kakšno delovno mesto je tožnik pri toženi stranki sklenil delovno razmerje, bo ob vsebini objave in pogodbe o zaposlitvi v prvi vrsti potrebno upoštevati pojasnila tožene stranke. Samo če bi šlo za očitno neskladje med opredelitvijo delovnega mesta v objavi in pogodbi o zaposlitvi na eni strani ter opredelitvijo tožene stranke v postopku ocene poskusnega dela in prenehanja delovnega razmerja, tako da bi tožena stranka v škodo tožnika zatrjevala, da je tožnik v smislu sistemizacije delovnih mest sklenil pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, stališča tožene stranke ne bi bilo mogoče upoštevati. Ker pa je v tem primeru tožnikovo delovno mesto razvoz goriv in maziv, kot je bilo opredeljeno v objavi in pogodbi o zaposlitvi, še najbolj podobno delovnemu mestu prevoznik maziv in goriv - komercialist III, pod zaporedno številko 8 sistemizacije in se to delovno mesto v opisu vsaj v precejšnjem delu pokriva tudi s tožnikovim dejanskim delom, hkrati pa v sistemizaciji ni bolj ustreznega delokroga, pritožbeno sodišče ne soglaša z zaključkom, da je bil tožnik zaposlen na neobstoječem delovnem mestu. Ker je za navedeno delovno mesto v aktu o sistemizaciji predvideno trimesečno poskusno delo, kar glede na formalno zahtevano usposobljenost ustreza opredelitvi trajanja poskusnega dela v 3. odstavku 10. člena SKPGd, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno štelo, da je bilo poskusno delo ob zaposlitvi tožnika pri toženi stranki že iz gornjih razlogov nezakonito uvedeno.

Zaradi takšne zmotne uporabe materialnega prava in posledično preuranjene odločitve je ostalo dejansko stanje glede uspešnosti poskusnega dela in drugih elementov, ki lahko vplivajo na zakonitost spornih odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnika, v dosedanjem postopku nepopolno ugotovljeno, oziroma prvostopno sodišče tudi glede nekaterih že izvedenih dokazov v tej zvezi ni zavzelo stališča in opravilo dokazne ocene. Zato je bilo potrebno v skladu z določili člena 370, v času izdaje prvostopne sodbe veljavnega ZPP, izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ustrezno dopolnitev postopka. Pri tem je pritožbeno sodišče odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.