Jedro

Tožnik je bil v spornem obdobju od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se spremeni odločba toženke št. ... z dne 8. 4. 2014 v delu, da je bil tožnik od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni, da se odpravijo odločbe imenovanega zdravnika št. ... z dne 28. 4. 2014 in zdravstvene komisije št. ... z dne 27. 5. 2014, imenovanega zdravnika št. ... z dne 23. 5. 2014 in zdravstvene komisije št. ... z dne 19. 6. 2014, ter da se ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času od 20. 3. 2014 do 30. 6. 2014 zaradi bolezni. Prvostopenjsko sodišče je sledilo mnenju sodnega izvedenca nevrokirurga, da tožnik v spornem obdobju, potem ko je imel 23. 6. 2012 operacijo zaradi degenerativne bolezni ledvene hrbtenice, tako imenovane križne kile ledvene hrbtenice, kar je enostaven kirurški poseg, ki ni obremenilen za bolnika, ni imel posebnih patoloških nepravilnosti pri kliničnih pregledih, v letu 2014 pa tudi magnetno resnonančna slika ledvene hrbtenice ni pokazala pomembnejših patoloških sprememb niti ni tega ugotovil izvedenec pri osebnem pregledu ter je tako menilo, da je bil tožnik od 20. 3. 2014 do 30. 6. 2014 sposoben za svoje delo vzdrževalca objektov in hišnika, v polnem delovnem času.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. Meni, da v spornem obdobju ni bil sposoben za delo, kar izhaja tudi iz zadnjega pregleda A.A. z dne 4. 12. 2014, ki je ugotovil, da s težavami, ki jih tožnik ima, ni bil sposoben za delo od spomladi 2012. To izhaja tudi iz drugih izvidov iz tega obdobja (EMG izvid z dne 13. 10. 2014).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je bil tožnik v času od 20. 3. 2014 do vključno 30. 6. 2014 sposoben opravljati svoje delo vzdrževalca objektov in hišniška dela, v polnem delovnem času 8 ur na dan. Tožnik se ni strinjal z odločbami organov tožene stranke, ki so ugotovili, da je tožnik zmožen za delo od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 v skrajšanem delovnem času in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/2006 - UPB3 s spremembami - v nadaljevanju: ZZVZZ) in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 - UPB s spremembami - v nadaljevanju: Pravila). ZZVZZ v določbah od člena 80 do 82 določa postopek uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter pristojnosti posameznih organov tožene stranke glede pravic o odločanju v zvezi s tem. Izbrani osebni zdravnik je tako pooblaščen tudi za ugotavljanje nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni, medtem ko o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni odloča imenovani zdravnik, o pritožbi zoper njegovo odločitev pa odloča zdravstvena komisija tožena stranke.

7. Tožnik opravlja dela samostojnega podjetnika brez zaposlenih delavcev in sicer gre za dela montaže in vzdrževanje osebnih dvigal. Delo se opravlja na višini, kleče v prisilni drži, večkrat je potrebno ob okvari dvigal po stopnicah v višje nadstropje za odpravo napake. Montažerska dela se izvajajo tudi po jaških, kjer je potrebno najprej postaviti oder, kasneje pa še sestaviti vse dele dvigala in se pri tem uporabljajo električna orodja, ki tudi povzročajo vibracije po celem telesu. Pri delu uporablja osebno vozilo, povprečna prevožena pot je tudi po 150 kilometrov dnevno.

8. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek presojalo tudi s pomočjo sodnega izvedenca nevrokirurga. Pri tožniku naj bi bil razlog delanezmožnosti posledica operacije z dne 23. 6. 2012, ko je bil operiran na ledveni hrbtenici in je bila izvršena operacija t.i. križne kile ledvene hrbtenice. Operacija je potekala gladko in brez posebnosti in je bil že drugi dan odpuščen v domačo oskrbo. Iz pojasnila izvedenca izhaja, da gre za enostaven kirurški poseg, ki ni obremenilen za bolnika. Ta tudi hitro okreva. Po operaciji je sledil daljši bolniški stalež in zdraviliška terapija, nato pa so se začele pri tožniku različne težave, predvsem kot bolečine v križu z izžarevanjem v nogo. Zaradi tega je tožnik poiskal pomoč pri operaterju in tudi drugih specialistih (nevrokirurgu, ortopedu, fiziatru). Vsi pregledi so ugotavljali različne subjektivne težave tožnika, vendar brez objektivno pomembnejšega patološkega odklona v njegovem zdravstvenem stanju. Predpisana so mu bile fizikalne terapije in staleži. Tudi zadnji pregled pri operaterju septembra 2014 ni pokazal posebne patološke nepravilnosti pri kliničnem pregledu, pa tudi ne pri ponovno opravljeni magnetni resonanci ledvene hrbtenice. Magnetno resonančno sliko je pregledal tudi sodni izvedenec in menil, da ta ne kaže pomembnejših patoloških spremembe temveč le zmerne degenerativne obrabnostne spremembe, ki jih običajno vidimo pri veliki večini ljudi tožnikove starosti in zaradi tega nimajo posebnih težav. Izvedenec je tožnika tudi osebno pregledal in ni ugotovil pomembnejših patoloških odklonov, ne v funkciji telesa, ne pri nevrološkem pregledu in je v posledici tega ocenil, da je bil tožnik v spornem obdobju sposoben za svoje delo vzdrževalca objektov in hišniška dela v polnem delovnem času.

9. Na zadnji glavni obravnavi dne 15. 12. 2014 je prvostopenjsko sodišče tudi zaslišalo postavljenega sodnega izvedenca glede tožnikovih pripomb. Ta je v zvezi z dokumentacijo, ki je bila s strani tožnik naknadno predložena izpovedal, da je pomemben pregled pri ortopedu dr. D.D. dne 19. 5. 2014 in ta pregled tudi ni ugotovil pomembnejšega patološkega odklona v njegovi bolezni temveč kronično stanje, ki niha v intenziteti. Tožnik je bil poučen, kako naj krepi svoje mišice, kakšno vzglavje mora imeti in podobne zadeve. Napoten je bil tudi na magnetno resonanco. Ugotovljena je bila manjša protruzija na desni strani, tožnika pa boli na levi strani. Ortoped v statusu praktično ni ugotovil nobene pomembnejše patologije in tudi ni predlagal drugih ukrepov. Zahteval je še EMG preiskavo, ki pa je posebna preiskava, ki nam pove, ali so živčni snopi poškodovani. Sodni izvedenec je pojasnil in obrazložil tudi dokument tožnikovega operaterja z dne 4. 9. 2014, iz katerega ne izhaja nič patološkega, operater le navaja, da je oslabljena plantarna fleksija stopala. Tožnik je v vmesnem obdobju bil tudi pri dr.C.C., ki ga je napotil na FTH, enako je dr. D.D. menil že v podanem izvidu z dne 10. 9. 2014. Dne 17. 11. 2014 je bil tožnik pri dr. E.E., nevrologinji, ki ni ugotovila nič posebnega, temveč je priporočala le zvišanje odmerka analgetikov, FTH ter pregled pri nevrokirurgu.

10. Na podlagi zgoraj navedenega dejanskega stanja tudi pritožbeno sodišče ne sprejema drugačnih zaključkov od prvostopenjskega sodišča v zvezi z delovno zmožnostjo tožnika v spornem obdobju. Iz do konca glavne obravnave predloženih izvidov ne izhaja, da bi bilo zdravstveno stanje tožnika takšno, da začasno za svoje delo ne bi bil sposoben v obdobju od 20. 3. 2014 do 30. 6. 2014. 11. Po opravljeni glavni obravnavi je tožnik z vlogo z dne 16. 1. 2015 in v pritožbi predložil še izvedensko mnenje dr. A.A., nevrokirurga, ki je podal mnenje glede delazmožnosti tožnika v drugem socialnem sporu za čas od 7. 12. 2013 do 16. 1. 2014. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim mnenjem dodaja, da se to izvedensko mnenje nanaša na drugo sporno obdobje in drugič gre za dokaze, ki so bili predloženi sodišču po končanem postopku na prvi stopnji in jih prvostopenjsko sodišče tudi iz navedenega razloga ni moglo in smelo upoštevati (286. člena ZPP) ter jih tako ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče (337. člen ZPP).

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.