Jedro

Tožena stranka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP. Vendar pa mora to v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se ugodi tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vloženi 16. 2. 2021, ter se tožnici dodeli nujna BPP v obliki sestave in vložitve prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2020 (9. in 10. 3. 2016) v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 z dne 13. 8. 2020, in sicer od 17. 2. 2021 dalje.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP, v kateri je navedla, da BPP potrebuje za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2016, s kasnejšim celotnim obsegom dejanj v postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016, torej še za pravno svetovanje in zastopanje v nadaljnjem postopku. Tožena stranka je pojasnila, da še ni mogla ugotoviti, ali tožnica izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, saj v trenutku odločanja še ni razpolagala z vsemi podatki o njenem finančnem in premoženjskem stanju. V zvezi z objektivnim kriterijem tožnice pa ugotavlja, da je sodišče v predmetni zadevi tožnico pozvalo na dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2020 (kot izhaja iz prošnje tožnice, dejansko iz leta 2016). Organ je ugotovil, da je Okrožno državno tožilstvo v Celju s sklepom z dne 11. 2. 2016 zavrglo Poročilo PP Žalec z dne 26. 10. 2015, ki so ga obravnavali kot kazensko ovadbo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 10. 2015, zoper neznane storilce, zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Okrajno sodišče v Celju je dne 9. in 10. 3. 2016 prejelo po elektronski pošti vlogi oškodovanke, ki ju je štelo kot oškodovankin smiseln predlog za nadaljevanje kazenskega pregona zoper osumljence. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 11. 4. 2016 izreklo za krajevno nepristojno in je odstopilo spis v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Žalcu. Ker sta vlogi oškodovanke - tožnice z dne 9. in 10. 3. 2016 nepopolni ter ker vloga ne vsebuje sestavin, ki jih mora vsebovati predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oz. sestavin, ki jih mora vsebovati obtožni predlog, je sodišče tožnici s sklepom naložilo, da mora v roku 8 dni dopolniti navedeni vlogi tako, da navede, ali v zadevi prevzema kazenski pregon ali ne. Če ga, mora navesti, ali predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali pa vlaga obtožni predlog. Organ je ugotovil še, da je bil tožnici ta sklep vročen 15. 2. 2021 in se ji rok za dopolnitev vlog izteče 23. 2. 2021. 3. V nadaljevanju je organ ugotovil še, da je bila tožnici za navedeni postopek Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 že dodeljena BPP (odločba Bpp 1630/2020 z dne 10. 11. 2020) v obliki pravnega svetovanja, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji pa je organ prošnjo tožnice zavrnil kot neutemeljeno. Ugotovil je še, da se rok za opravo pravnega svetovanja po navedeni odločbi BPP še ni iztekel ter da imenovana odvetnica vse do dneva izdaje te odločbe organu še ni vrnila napotnice in ni predlagala odmere stroškov, tožnica pa v prošnji tudi ni navedla, da je bilo pravno svetovanje opravljeno. Glede na to, da tožnici teče rok za dopolnitev vloge v navedenem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu, pa organ tudi ni mogel pozvati odvetnice in tožnice, da se izjavita o tem, ali je bilo pravno svetovanje opravljeno. Tožnici je bila navedena BPP dodeljena samo v obliki pravnega svetovanja ravno z namenom, da bo tožnica v zvezi z morebitnim nadaljevanjem postopka opravila pravno svetovanje pri odvetnici. Po pridobitvi pravnega mnenja pa bo tožnici tudi znano, ali je smotrno nadaljevati z navedenim postopkom pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, in če, zoper koga, na kakšen način ter s kakšnim zahtevkom, pa tudi to, ali še potrebuje BPP v zvezi s predmetnim postopkom. Ker je rok za dopolnitev vlog 9. in 10. 3. 2020 (2016) rok, ki ga je določilo sodišče, je takšen rok mogoče podaljšati, vendar je to treba predlagati pred potekom roka in navesti razloge za podaljšanje. Glede na ugotovljeno stanje postopka in glede na znane podatke organa o zadevi, je organ menil, da je v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) utemeljena le dodelitev BPP za opravo enkratnega procesnega dejanja v navedenem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, in sicer za sestavo in vložitev prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2020 (2016). Ocenil pa je, da ni utemeljena dodelitev BPP v obliki sestave in vložitve dopolnitve vlog z dne 9. in 10. 3. 2016 ter pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku pred sodiščem, saj tožnica še ni opravila pravnega svetovanja. Nadalje pa organ zaradi teka roka za dopolnitev vlog v navedenem postopku tožnice tudi ni mogel pozvati na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP o tem, ali je opravila pravno svetovanje ter o morebitnih novih dejstvih in okoliščinah v zvezi z zadevo. Zato organ ne more presoditi, ali tožnica izpolnjuje pogoje v skladu s 24. členom ZBPP za dodelitev BPP v obliki, kot zanjo zaproša. Sklicuje se na drugo alinejo drugega odstavka 28. člena ZBPP, po kateri organ lahko dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi. Pojasnjuje še, da če se bo postopek pred Okrajnim sodiščem v Žalcu nadaljeval, lahko tožnica z novo prošnjo zaprosi za dodelitev BPP. Zato je organ odločil, da bo tožnici na podlagi 36. člena ZBPP dodelil nujno BPP, do katere je upravičena oseba, ki bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali vložitve prošnje zamudila rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. V tem primeru organ ne glede na določbe ZBPP o pogojih in postopku za odobritev BPP nemudoma odobri BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam.

4. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila tožbo, v kateri je navedla, da ne drži, da organ ni mogel pozvati odvetnice in nje, da se izjavita o tem, ali je bilo pravno svetovanje po zgoraj citirani odločbi o dodeljeni BPP opravljeno, saj je Služba za BPP 18. 2. 2021 klicala po telefonu pooblaščeno odvetnico, ki jo je o tem še isti dan obvestila, in sicer o izdani zadevni odločbi. Meni, da bi navedena služba lahko odvetnico po telefonu vprašala tudi, če je bilo pravno svetovanje opravljeno, ne pa, da jo je po telefonu samo nesmiselno obvestila o odobrenem simboličnem BPP samo za podaljšanje roka. Navaja še, da je bila služba za BPP v vlogi z dne 16. 2. 2021 tudi s tožničine strani obveščena, da pravnega svetovanja ni opravila za določene kazenske zadeve, ker je čakala na prejem sklepov iz Okrajnega sodišča. Slednje tožnici tudi še ni podaljšalo roka za dopolnitev navedenih vlog. Dodala je še, da se je njena vloga za BPP obravnavala pristransko z glavnim namenom, da se navedeni kazenski postopek zavleče, in posledično, da se (vloga) samo arhivira. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek. Podala je še predlog za oprostitev sodne takse.

5. Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi tožnica ugovarja, ker ji tožena stranka ni dodelila celotne zaprošene BPP, pač pa ji je dodelila BPP le za sestavo in vložitev prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2016. 8. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in zakonit iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa sodišče dodaja:

9. Dodelitev BPP ureja ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi; - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči. 10. Kot izhaja iz citiranih določb ZBPP, tožena stranka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP (tudi tako, da še ne dodeli zaprošene BPP v obliki dopolnitve vlog z dne 9. in 10. 3. 2016 ter še ne v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku). Vendar pa mora uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti. V konkretni zadevi je tožena stranka po oceni sodišča to storila. V zadevi je odločila na podlagi 24., 28. ter 36. člena ZBPP, ki jih je po presoji sodišča tudi pravilno uporabila. Upoštevala je namreč okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP, in sicer ji je zaradi iztekajočega se roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2016 odobrila nujno BPP, tj. za sestavo in vložitev prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2016. Pri tem je upoštevala, da je tožnica že pred vložitvijo zadevne vloge prejela BPP za pravno svetovanje v okviru postopka Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 po odločbi Bpp št. 1630/2020 z dne 10. 11. 2020. Nadalje je pri presoji upoštevala, da se rok za opravo pravnega svetovanja po navedeni odločbi Bpp še ni iztekel ter da imenovana odvetnica vse do dneva izdaje izpodbijane odločbe organu še ni vrnila napotnice in ni predlagala odmere stroškov, tožnica pa v prošnji tudi ni navedla, da je bilo pravno svetovanje opravljeno (tega ni storila niti v tožbi1, zato sodišče v skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja v upravnih sporih v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sledi razlogovanju tožene stranke, da šteje, da navedeno pravno svetovanje še ni bilo opravljeno). Ne glede na razloge, zakaj se organ za BPP ni telefonsko prepričal, ali je bilo navedeno svetovanje tožnici opravljeno (sodišče pa pripominja, da takšno ravnanje ne predstavlja običajnega poslovanja organa za BPP - sodišča s strankami), je organ upošteval kratek rok, v katerem je morala tožnica dopolniti vlogi z dne 9. in 10. 3. 2016, če je hotela nadaljevati z navedenim postopkom, kot je pojasnila že tožena stranka, in zato v ustreznem obsegu skladno z drugim odstavkom 28. člena ZBPP ter 36. členom ZBPP dodelila tožnici nujno BPP. Glede na pojasnila odvetnice tožnici v zvezi z nadaljnjimi ravnanji v postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 pa bodo jasna tudi nadaljnja pravna dejanja tožnice (če bodo sploh potrebna). Skladno z njimi pa bo lahko tožnica zaprosila za BPP za ustrezna nadaljnja pravna dejanja v navedenem postopku po priporočilu odvetnice, kot je tožnici pojasnila tudi tožena stranka.

11. Tožbene navedbe o tem, da sodišče še ni odločilo o podaljšanju roka za dopolnitev navedenih vlog v postopku sodišča v Žalcu ter navajanja o pristranskem obravnavanju in zavlačevanju obravnavanja tožničine vloge s strani organa za BPP, niso pravnorelevantna dejstva za odločanje v konkretni zadevi, zato se sodišče do njih ni opredelilo.

12. Po presoji sodišča je organ za BPP glede na okoliščine obravnavane zadeve pravilno presodil, da je tožnica v sedanji fazi postopka upravičena le do nujne BPP v obliki sestave in vložitve prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2016 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 z dne 13. 8. 2020. 13. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tako ni sporno, da je bila tožnici že pred vložitvijo zadevne prošnje za BPP že odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z zadevo Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016, pri čemer tožena stranka ni prerekala, da navedeno svetovanje pred vložitvijo zadevne prošnje za BPP še ni bilo opravljeno. Med strankama je sporno le, ali je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno ugodila tožničini prošnji za BPP v obsegu le nujne BPP v obliki sestave in vložitve prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev navedenih vlog z dne 9. in 10. 3. 2016 na podlagi 28. in 36. člena ZBPP, kar pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

15. Sodišče o predlogu tožnice za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah sodna taksa ne plača. 1 V tožbi je celo tožnica sama navedla, da je v vlogi z dne 16. 2. 2021 obvestila toženo stranko, da pravnega svetovanja ni opravila za določene kazenske zadeve, ker je čakala na prejem sklepov iz Okrajnega sodišča.