Jedro

Očitek spolne zlorabe lastnega otroka je glede na vrednoto, ki jo taka zloraba načenja, tako hud, da argument drugostopenjskega sodišča o neurejenih družinskih razmerah in "izoblikovani osebnosti" ne omogoča takšnega zmanjševanja teže posega v njegove pravice, da bi bilo mogoče odškodnino znižati.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se ob delni ugoditvi pritožbi toženih strank sodba sodišča prve stopnje glasi: Toženi stranki Časopisno založniško podjetje A. in F. F. sta nerazdelno dolžni plačati tožniku F. J. znesek 700.000 SIT, tožnici B. J. pa 1.000.000 SIT, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.11.1999 dalje do plačila, v petnajstih dneh, pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Tožnika sta od toženih strank zahtevala plačilo odškodnine zaradi prestanih duševnih bolečin, ker je bilo razžaljeno njuno dobro ime in čast ter je bila okrnjena njuna pravica osebnosti. Sodišče prve stopnje je tožniku od zahtevanih 1.800.000 SIT priznalo odškodnino v znesku 500.000 SIT, tožnici pa od zahtevanih 3.000.000 SIT 1.800.000 SIT. Proti takšni sodbi so se pritožile vse stranke. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama toženih strank in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženima strankama naložilo, naj plačata tožniku odškodnino v znesku 400.000 SIT, tožnici pa v znesku 700.000 SIT. V ostalem delu je njuni pritožbi, v celoti pa pritožbo tožečih strank, zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožnika vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagata spremembo izpodbijane sodbe z zvišanjem odškodnine, ali pa razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Razlogi izpodbijane sodbe vsebinsko pomenijo, da ljudje pred zakonom niso enaki. Trditev, da je tožnik spolno občeval z lastno hčerko, je povzročila njegovo psihično prizadetost ne glede na to, ali je "izoblikovana osebnost" ali ne. Tožnico pa je članek v časopisu ožigosal kot morilko, spolno iztirjenko in alkoholičarko. Tedaj je bila še mladoletna, zaradi česar gre za zelo hudo kršitev z ustavo varovanih osebnostnih pravic. Tožnica ima zaradi članka težave v svojem osebnem življenju in navezovanju stikov.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter toženima strankama. Nanjo je odgovorila tožena stranka ČZP A. d.d. in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je delno utemeljena.

Ko je sodišče druge stopnje odločalo o utemeljenosti pritožbe toženih strank, ki sta nasprotovali svoji odškodninski odgovornosti in podrejeno predlagali znižanje dosojene odškodnine, je pravno pravilno izhajalo iz dveh izhodišč. Prvo je objektivne narave: očitanje spolne zlorabe lastnega otroka pomeni očitanje zavržnega in obsojanja vrednega dejanja, ki ne glede na subjektivne lastnosti oškodovanca pomeni žalitev, povzroči pa obsojanje okolice; po drugi strani pa so upoštevne tudi subjektivne lastnosti oškodovanca, ki lahko vplivajo na določitev višje ali nižje odškodnine. Taka presoja podlag za pravično denarno odškodnino po določbi 200. člena ZOR je pravilna, vendar pa je sodišče druge stopnje deloma zmotno, deloma pa v preveliki meri znižanje na prvi stopnji dosojene odškodnine utemeljilo z ugotovitvijo, da je "tožnik že izoblikovana osebnost, starejši moški, s stalno službo in že ustaljenim krogom prijateljev in znancev in da so njegove duševne bolečine tudi zaradi očitno neurejenih razmer v družini izražene v manjši meri". Očitek spolne zlorabe lastnega otroka glede na vrednoto, ki jo taka zloraba načenja, je namreč tako hud, da zatrjevani argument neurejenih družinskih razmer in "izoblikovane osebnosti" ne omogoča takšnega zmanjševanja teže posega, da bi bilo mogoče odškodnino znižati. Zato je revizijsko sodišče utemeljeni reviziji ugodilo in odškodnino zvišalo na 700.000 SIT. Pri tem je sodišče prve stopnje podrobno navedlo (stran 6 sodbe), kakšni so pritiski, ki jim je tožnik izpostavljen v svojem okolju in kakšne duševne bolečine (škodo) zaradi tega prestaja.

Pri odmeri višine odškodnine tožnici je izpodbijana sodba sicer posebej upoštevala, da je bila ob objavi članka še mladoletna in da jo je članek kot mladoletnico ožigosal s spolno iztirjenko in alkoholičarko. Čeprav je storila hudo kaznivo dejanje in čeprav je pred storitvijo dejanja živela v neurejenih razmerah, je pisanje v članku imelo takšno težo, da je bila osramočena in ožigosana tudi zaradi opisane ocene, ki je posegla v njeno osebno življenje in jo dodatno osramotila. Revizijske navedbe, da tožnica škodo še vedno prestaja, so utemeljene, kažejo pa, da bo namen odškodovanja dosežen le z ustrezno višjo odškodnino, kakor pa ji je bila prisojena v sodbi sodišča druge stopnje. Zato je revizijsko sodišče reviziji delno ugodilo in tožnici odškodnino zvišalo na 1.000.000 SIT.

Reviziji je bilo delno ugodeno, zaradi česar izrek o spremembi izpodbijane sodbe temelji na določbi 380. člena ZPP. Sprememba izpodbijane sodbe pa ima za posledico tudi spremenjeno odločitev o pravdnih stroških (prvi odstavek 165. člena ZPP). Revizijsko sodišče šteje, da so pravdne stranke s svojimi zahtevki približno enako uspele in sicer ne glede na to, da odmera višine odškodnine na revizijski stopnji matematično ne predstavlja 1/2 vtoževanega zneska. Ob takem stanju je bilo treba uporabiti določbo drugega odstavka 154. člena ZPP in odločiti, naj vsaka stranka trpi svoje stroške pravdnega postopka. To velja tudi za stroške, ki so nastali na revizijski stopnji. Tožeča stranka je z revizijo delno uspela, tožena stranka pa je delno uspela s svojim stališčem, izraženim v odgovoru na revizijo.