Jedro

O razlogu za nastanek rdečine na oškodovankinem vratu, čeprav je to odločilnega pomena, sodba nadalje sploh nima razlogov. V sodbi je navedeno le, da je bila rdečina fotografirana takoj po dogodku in da je jasno, da obdolženec oškodovanke ni stisnil za vrat, ni pa obrazloženo, kaj pa naj bi bil vzrok njenega nastanka in zakaj bi jo oškodovanka fotografirala, če je ni povzročil neposredno pred fotografiranjem obdolženec. To je pomembno in predstavlja odločilno dejstvo, saj je tudi sodišče prve stopnje obstoj rdečine štelo za tako pomembno okoliščino, da je ravno (in zgolj) v tej zvezi utemeljevalo neverodostojnost oškodovanke in priče C.C., ob dejstvu, da je oškodovanka že v plačilnem nalogu, ki ji je bil izdan neposredno na kraju dogodka, navedla, da jo je obdolženec stisnil za vrat.

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrajne državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 54422/2019 z dne 22. 4. 2021 obdolženega A.A. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornice bremenijo proračun. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP je oškodovanko B.B. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo spremeni v obsodilno sodbo ter obdolžencu izreče denarno kazen štirideset dnevnih zneskov v višini 15,00 EUR, skupaj torej 600,00 EUR, ki jo je obdolženec dolžan plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 383. člena ZKP napadeno sodbo najprej preizkusilo po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, prav tako pa so razlogi glede odločilnega dejstva nerazumljivi.

5. Sodišče prve stopnje je v točki 14 obrazložitve napadene sodbe zaključilo, da ni dokazano, da je obdolženec oškodovanko B.B. stisnil za vrat (in ji s tem povzročil rdečino), kar je glede na obdolžencu očitano ravnanje odločilno dejstvo, pri tem pa zapisalo, da glede na to, da je oškodovanka fotografijo posnela takoj po dogodku, kot izhaja iz zapisnika o sprejemu kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 23. 1. 2019, oziroma, kot je to izpovedala priča C.C., je upoštevaje izpovedbi policistov, ki edina nista zainteresirana za izid postopka, jasno, da obdolženec oškodovanke ni stisnil za vrat, saj bi naj bila rdečina ravno posledica takšnega stiska. Sodišče prve stopnje torej kljub temu, da ne dvomi v to, da je rdečino oškodovanka fotografirala takoj po obravnavanem dogodku (torej po tem, ko bi jo naj obdolženec stisnil za vrat), hkrati zapiše, da je jasno, da je obdolženec ni stisnil za vrat, „saj bi naj bila rdečina ravno posledica takšnega stiska“. Takšno sklepanje o tem odločilnem dejstvu ni razumljivo.

6. O razlogu za nastanek rdečine na oškodovankinem vratu, čeprav je to odločilnega pomena, sodba nadalje sploh nima razlogov. V sodbi je navedeno le, da je bila rdečina fotografirana takoj po dogodku in da je jasno, da obdolženec oškodovanke ni stisnil za vrat, ni pa obrazloženo, kaj pa naj bi bil vzrok njenega nastanka in zakaj bi jo oškodovanka fotografirala, če je ni povzročil neposredno pred fotografiranjem obdolženec. To je pomembno in predstavlja odločilno dejstvo, saj je tudi sodišče prve stopnje obstoj rdečine štelo za tako pomembno okoliščino, da je ravno (in zgolj) v tej zvezi utemeljevalo neverodostojnost oškodovanke in priče C.C., ob dejstvu, da je oškodovanka že v plačilnem nalogu, ki ji je bil izdan neposredno na kraju dogodka, navedla, da jo je obdolženec stisnil za vrat. Po obrazloženem, ker napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih in so razlogi o odločilnem dejstvu nerazumljivi, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, zaradi narave ugotovljenih kršitev pa pritožbeno sodišče ni moglo presojati pritožbenih navedb okrajne državne tožilke, s katerimi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku odpravilo ugotovljeni kršitvi in po celoviti oceni izvedenih (tako obremenilnih kot razbremenilnih) dokazov ter vsestranski razjasnitvi zadeve ponovno odločilo. To bo lažje storilo pred drugim sodnikom, ki o zadevi še ni zavzel stališča. 8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem in četrtem odstavku 392. člena ZKP.