Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba IV Ips 35/2015

ECLI:SI:VSRS:2015:IV.IPS.35.2015 Kazenski oddelek

bistvena kršitev določb postopka o prekršku pravice obrambe zahteva za sodno varstvo pravica do zahteve za sodno varstvo odločanje prekrškovnega organa
Vrhovno sodišče
23. julij 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prvi odstavek 59. člena ZP-1 določa, da zahtevo za sodno varstvo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena kazenska sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Oseba, ki bi morala vložiti zahtevo za sodno varstvo in izpodbijati ugotovitve iz plačilnega naloga je torej odgovorna oseba družbe (v obravnavani zadevi vlagatelj zahteve za sodno varstvo ni bil storilec).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prometna policija Ljubljana (v nadaljevanju PPP Ljubljana) je storilcu (odgovorni osebi pravne osebe) izdala plačilni nalog, št. 5000000255441 z dne 31. 3. 2014, zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in mu izreklo globo v višini 250,00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke. Po prejemu plačilnega naloga je A. S. na PPP Ljubljana poslala dopis, v katerem je navedla, kdo je voznik vozila in predložila dokaze. Prekrškovni organ je dopis štel kot zahtevo za sodno varstvo in jo zavrgel. Zoper zavrženje je storilec podal zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljubljani je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo vlagateljice A. S. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da Vrhovno sodišče zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena v zvezi z 29. členom Ustave RS zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sodbo ter sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je zahtevo za sodno varstvo vložila pravna oseba in ne A. S. kot povsem tretja fizična oseba. Vloga je bila napisana na papirju z logotipom pravne osebe in z njeno štampiljko, kar kaže na to, da je pravna oseba preko zaposlene fizične osebe po pooblastilu direktorja vložila zahtevo za sodno varstvo. Pred pravnomočnostjo odločbe je bil tako predložen nedvoumen dokaz o vozniku vozila v času prekrška in tako niso več podani pogoji iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP o odgovornosti lastnika vozila. Po oceni vrhovne državne tožilke je bila z neupoštevanjem dokaznega predloga, ki ga je pravna oseba po dejanskem pooblastilu odgovorne osebe podala v zahtevi za sodno varstvo, da bi se razbremenila odgovornosti za prekršek, kršena pravica do obrambe. Prav tako je bila kršena tudi določba prvega odstavka 63. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), saj zahteve za sodno varstvo ni vložila neupravičena oseba, pač pa pravna oseba po očitnem pooblastilu odgovorne osebe.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu. Odgovor je podal kršitelj, ki navaja, da v celoti soglaša z navedbami vrhovne državne tožilke v zahtevi za varstvo zakonitosti in da je prekršek storil V. J., ki je podal tudi pisno izjavo, ki je v spisu.

B.

4. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil dne 29. 1. 2014 storjen prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP z vozilom Volkswagen Cragter 35 2.0, reg. št. ..., lastnik vozila je družba Š. d.o.o. Dne 31. 1. 2014 je PPP Ljubljana poslala obvestilo o ugotovljeni kršitvi ZPrCP družbi Š. d.o.o., v katerem je bila pravna oseba pozvana, da v roku 15 dni od prejema obvestila sporoči podatke o vozniku vozila. Pravna oseba Š. d.o.o., je obvestilo prejela dne 4. 2. 2014. Dne 31. 3. 2014 je bil izdan plačilni nalog, št. 5000000255441, kršitelju U. Š. kot odgovorni osebi pravne osebe. U. Š. zoper plačilni nalog ni podal zahteve za sodno varstvo. Dne 4. 4. 2014 je bil na PPP Ljubljana poslan dopis s strani A. S., v katerem je navedla kdo je voznik vozila in predložila zahtevana dokazila. PPP Ljubljana je dopis obravnavala kot zahtevo za sodno varstvo in jo dne 9. 4. 2014 zavrgla kot nedovoljeno. Zoper zavrženje zahteve za sodno varstvo je U. Š. podal zahtevo za sodno varstvo dne 16. 4. 2014. Zahtevo za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo ZSV 879/2014-2403 zavrnilo kot neutemeljeno.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi bila opravljana meritev hitrosti s tehničnimi sredstvi. Po določbi prvega odstavka 8. člena ZPrCP se v primeru, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Po določbi drugega odstavka se v primeru, če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba. Po presoji Vrhovnega sodišča storilec v obravnavani zadevi ni vložil zahteve za sodno varstvo. Res je sicer, da 15-dnevni rok, ki je bil naložen pravni osebi, da sporoči voznika vozila, ki je storil prekršek, ni prekluziven, vendar je v primeru, ko je že izdan plačilni nalog, potrebno uporabiti pravna sredstva, ki so na voljo za izpodbijanje že izdanega plačilnega naloga. V obravnavanem primeru bi moral torej U. Š., kot odgovorna oseba družbe Š. d.o.o., vložiti zahtevo za sodno varstvo in izpodbijati ugotovitve iz plačilnega naloga. Irelevantno je prav tako, ali je dopis podala pravna oseba ali A. S., saj zakon v prvem odstavku 59. člena ZP-1 navaja, da zahtevo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena kazenska sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. V obravnavanem primeru je edina oseba, ki je upravičena vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zgolj U. Š., kot odgovorna oseba pravne osebe Š. d.o.o. in kot kršitelj na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPrCP. Glede na navedeno kršitev pravice do obrambe in kršitev 63. člena ZP-1 nista podani.

6. Po ugotovitvi, da uveljavljana kršitev 29. člena Ustave RS in kršitev 63. člena ZP-1 nista podani, je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia