9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 7994/2004 z dne 12. 1. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Grosuplje št. P-391/03 z dne 30. 9. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnih prekrškov po štirinajstem odstavku 122. člena ter sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili enotna denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče je po uradni dolžnosti prvostopenjsko odločbo v odločitvi o odgovornosti pritožnika za eno dejanje spremenilo, pritožbo pritožnikovega zagovornika pa zavrnilo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 28. člena Ustave. Navaja, da ni bil voznik, temveč pešec na domačem dvorišču, zato naj ne bi bilo pravne podlage za odredbo o preizkusu alkoholiziranosti, prav tako ne za izrek denarne kazni in kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na prvi odstavek 19. člena ter sedmi odstavek 120. člena ZVCP. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik očita izpodbijanima odločbama kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave. Ta bi bila podana, če bi izpodbijani odločbi temeljili na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika prvega odstavka 28. člena Ustave. Tega pa pritožnik v ustavni pritožbi ne izkaže. Iz opisa dejanja v odločbi so razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo Sodnika za prekrške in pritožbenega sodišča glede uporabe prava in dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače kot navedena organa, pa za utemeljitev kršitve ustavne pravice ne zadošča. Glede na navedeno očitno ni podana kršitev prvega odstavka 28. člena Ustave.

5.Pritožnik izpodbijanima odločbama očita tudi kršitev 22. člena Ustave. Iz te določbe izhaja med drugim zahteva, da so odločbe, s katerimi pristojni organ odloči o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, obrazložene. Iz izpodbijanih odločb je razvidno, da sta Sodnik za prekrške in pritožbeno sodišče svojo odločitev oprla na Zakon in jo razumno obrazložila. Zato očitno ne gre za kršitev 22. člena Ustave.

6.Pritožnik očitka, da so mu bile kršene pravice iz 14. in 23. člena Ustave, ni utemeljil, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer