Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki bodisi niso v njihovem spoznavnem področju bodisi presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke lahko razumno pričakuje. Ta nivo se lahko spreminja in je vsakokrat odvisen od usposobljenosti in znanja konkretne stranke.
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka iz 286. čl., ker tožena stranka dejstev, ki so jih ugotovili šele izvedenci v strokovnih mnenjih, ni bila dolžna navajati, saj jih glede na strokovno znanje, ki se od nje razumno pričakuje, ni mogla poznati.
I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Stranki sami nosita vsaka svoje pritožbene stroške.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 99.300,25 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 15.05.2008 do dneva plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 7.207,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži obveznost plačila stroškov. Tožena stranka je v odgovoru nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.
Tožena stranka je vložila predlog za popravo sodbe oz. podrejeno pritožbo zoper odločitev o stroških (II. točko izreka). Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo le štiri pripravljalne vloge namesto šest, kot jih je priglasila tožena stranka. Naslovnemu sodišču predlaga, da izda sklep o popravi sodbe v II. točki izreka oz. podrejeno, da pritožbi ugodi in II. točko izreka ustrezno spremeni. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo tožene stranke. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.
Pritožbi nista utemeljeni.
V zvezi s pritožbo tožeče stranke Nosilni pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču je, da ni upoštevalo, da je bila tožena stranka z ugovori (s katerimi je v postopku uspela), prepozna in zato prekludirana v smislu 286. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da tožena stranka do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo ni podala substanciranih trditev o tem, da je objekt grajen v nasprotju s standardi, slabo vzdrževan ali dotrajan. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da je tožena stranka navedena dejstva izpostavila že v odgovoru na tožbo (3. odst. list. 15). Tožeča stranka vztraja, da je do škode prišlo zaradi delovanja viharja, kot je to ugotovljeno iz Potrdila Agencije RS za varstvo okolja z dne 11.01.2010, ter da glede na veljavno zavarovalno polico in 5. člena Posebnih pogojev za škodo odgovarja tožena stranka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka že v odgovoru na tožbo (3. odst. list 15) sklicevala na okoliščine iz tč. 4, 3. odst. 5. čl. Posebnih pogojev zavarovanja, ki določajo, da zavarovanje ne krije škode na gradbenem objektu, ki ni bil zgrajen na način, ki je v tem kraju v navadi ali je slabo vzdržan ali dotrajan. Drži sicer, da tožena stranka konkretnih razlogov, zaradi katerih je prišlo do vdora vode, ni navedla, oz. je navedla takšne, ki so se kasneje izkazali kot neupoštevni. Vendar pa je zmotno stališče pritožbe, da je s tem kršila pravila o prekluziji iz 286. člena ZPP.
Pravila o dolžnosti strank, da (pravočasno) navedejo vsa pravnopomembna dejstva, s katerimi utemeljujejo zahtevek, oziroma se mu upirajo, je treba uporabljati na način, ki strankam ne bo nalagal bremen, ki jih z ozirom na njihov pravni in dejanski položaj ne zmorejo, saj bi to v nasprotnem pomenilo kršitev njihove pravice do sodnega varstva. Določbe o prekluziji tudi niso temu namenjene, temveč le koncentraciji in ekonomičnosti (pospešitvi) postopka. Od strank tako ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki bodisi niso v njihovem spoznavnem področju bodisi presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke lahko razumno pričakuje. Ta nivo se lahko spreminja in je vsakokrat odvisen od usposobljenosti in znanja konkretne stranke. Če bi bil zaradi nastanka škode zaradi nepravilne izvedbe del na objektu npr. tožen izvajalec, bi bilo glede na njegovo strokovno znanje in usposobljenost razumno pričakovati, da bo o vzrokih nastale škode lahko podal bistveno bolj konkretizirane in substancirane trditve kot npr. lastnik objekta, ki je v tem oziru laična oseba in možnih vzrokih za škodo zaradi nepravilne izvedbe del ni dolžan poznati.
V konkretnem primeru je tožena stranka zavarovalnica, ki opravlja zavarovalniško dejavnost in samo glede te se lahko od nje pričakuje strokovno znanje, ki presega raven znanja drugih, o zavarovalništvu le povprečno seznanjenih subjektov. Vzrok nastanka škode je bil v obravnavanem primeru nedvomno vihar in to v postopku na prvi stopnji niti ni bilo sporno. Sporno pa je bilo, ali obstajajo okoliščine, ki toženo stranko ekskulpirajo odgovornosti za nastalo škodo v smislu 5. čl. Posebnih pogojev, t.j. dotrajanost objekta, gradnja izven predpisanih standardov ipd.. Teh razlogov tožena stranka ni dolžna natančno poznati, saj presegajo njeno strokovno znanje. Ker presegajo tudi strokovno znanje sodišča, je bilo potrebno za ugotovitev teh dejstev imenovati izvedenca, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo in na njihove ugotovitve oprlo izpodbijano odločitev. Tožena stranka je svojemu trditvenemu bremenu zadostila že s tem, da je navedla dejstva, ki dopuščajo verjetnost oziroma nakazujejo verjetno možnost obstoja teh okoliščin. Takšno dejstvo je po mnenju tožene stranke predstavljala okoliščina, da je bila streha kljub viharju in posledičnemu vnosu vode v skladišče nepoškodovana, da vihar na njej ni povzročil odprtin, iz česar je bilo mogoče sklepati na neustreznost tesnenja strehe v skladu s predpisanimi standardi.
Kasnejše ugotovitve strokovnih izvedencev gradbene stroke so potrdile, da je bil ključni razlog vdora vode, ker kritina vzdolžno ni bila tesnjena in je voda zaradi tega pronicala v objekt (prim. A. R.); oz. ni bilo izvedeno tesnenje vzdolžnih stikov, kar bi po navodilih proizvajalca pri tem naklonu moralo biti izvedeno, je zato prišlo do vdora vode po celotni površini prekrivanja objekta (prim. dr. B. G.). Njunim ugotovitvam pritrjuje tudi nesporno dejstvo, da je bila kritina (čeprav nepoškodovana) takoj po neurju zamenjana.
Glede na zgoraj navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka iz 286. čl., ker tožena stranka dejstev, ki so jih ugotovili šele izvedenci v strokovnih mnenjih, ni bila dolžna navajati, saj jih glede na strokovno znanje, ki se od nje razumno pričakuje, ni mogla poznati. Sklicevanje na prekluzijo je v danem primeru brezpredmetno. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP).
V zvezi s pritožbo tožene stranke Pritožbeno sodišče ni sledilo razlogom tožene stranke glede neupoštevanja priglašenih stroškov zastopanja za dve dodatni pripravljalni vlogi. Stranka v pravdnem postopku je upravičena le do povrnitve nujnih in potrebnih stroškov. O tem, kateri stroški so bili potrebni, odloči sodišče po presoji vseh okoliščin primera (155. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno priznalo toženi stranki stroške le za štiri pripravljalne vloge (poleg odgovora na pritožbo), saj se navedbe tožene stranke v vlogah v bistvenem obsegu ponavljajo.
Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi pritožbo tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo. Ker stranki s pritožbami nista uspeli, sta dolžni nositi vsaka svoje pritožbene stroške, vključno s stroški odgovorov na pritožbi.